Brioni: Biser brez primere

6. 10. 2017 | Vir: Jana
Deli
Brioni: Biser brez primere (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Zvok čričkov, pogled na divjad in pridih rimskega in jugoslovanskega imperija. V iskanju skrite idile na Jadranu sem odkrila zaščiten nacionalni park, v katerem se lahko brezskrbno naslajate zasluženega miru. Preverjeno!

V zgodnjih jutranjih urah sem se le nekaj dni pred iztekom letošnjega poletja z ljubljanske avtobusne postaje odpeljala novi destinaciji naproti. Brionom, kot jih opisujejo v tujih katalogih – biseru brez primere. Ime skupine 14 majhnih otokov ob zahodni obali hrvaške Istre je izpeljanka staroilirskega izraza, ponazarjajočega plitvine. V uporabi je vse od leta 1421, današnji videz in ureditev – torej mejo nacionalnega parka – pa so postavili šele pred slabimi 20 leti. Ko se tukaj zaključi poletna sezona dopustovanja, se življenje na otoku zavije v molk. Hoteli in restavracije se za obiskovalce zaprejo, dostop na otok je mogoč le za oskrbnike naravnega rezervata. Vendar se tudi sezonsko vzdušje ne oddaljuje daleč od opisanega.

Običajnega hrepenenja po klišejskih turističnih mestih, z živahnim večernim dogajanjem v obalnih lokalih in restavracijah, žal ne morete potešiti. Na Velikem Brionu je vse drugače. Je največji otrok arhipelaga, ki je bil obdelan v harmonično pokrajino travnikov in parkov in ima skupaj z bogatimi ostanki kulturne dediščine tudi ohranjene vegetacijske tipe, značilne za zahodno istrsko podnebje. Vredno je omeniti – morje tvori kar 80 odstotkov zavarovanega območja parka in premore skoraj vse elemente morskega ekosistema Jadrana.

Zgodba o Ilirih in premožnih beneških družinah

Grajeni iz apnenca s prekrivajočo debelo plastjo zemlje in najvišjim vrhom s pičlimi 55 metri nadmorske višine pišejo zgodbo o ilirskem plemenu. Histri. Po njih se imenuje Istra, njihov obstoj pa sega v obdobje bronaste dobe. Tri tisoč let pred našim štetjem. In to je, verjeli ali ne, tudi prvi dokaz o tamkajšnji poselitvi, vse dokler jih niso pokorili Rimljani. O tem pričajo arheološke raziskave v zalivu Verige na Velikem Brionu in potrjen obstoj tako imenovane Vile Rustice.

Po propadu rimskega cesarstva so si otoke prilastili Bizantinci, leta 1331 pa pristali pod upravo Benetk. Premožne beneške družine so si na otočju uredile prestižne rezidence, dokler ni stoletje kasneje habitatov zdesetkala epidemija malarije in kuge. Nato ga je kupil avstrijski železarski industrialec in dal zgraditi elitni turistični center s hoteli, sprehajalnimi potmi in konjskimi hlevi. Nekaj zaslug ima še slovenska kri – gozdarski strokovnjak Alojz Čufar je bil povabljen, da postane upravitelj otočja.

Titovi Brioni

Ste vedeli, da je bila junija 1991 tu podpisana Brionska deklaracija, pomembna pri osamosvojitvenih dejavnostih Slovenije? Ja, otočje je neizbrisljivo iz zgodovinskih učbenikov, pa čeprav je bilo za časa Jugoslavije z izjemo Velikega Briona to zaprto vojaško območje, izbrisano iz uradnih jugoslovanskih zemljevidov in 35 let zaprto za vse navadne državljane. Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito je tukaj namreč sprejemal svoje najbolj elitne obiskovalce – tuje delegacije iz političnega, diplomatskega in filmskega sveta. Tudi Elizabeth Taylor in Sophio Loren.

Po tem, ko jih je prvič obiskal daljnega 1947, so po načrtih znanih jugoslovanskih arhitektov šest let pozneje zgradili in opremili njegovo poznejšo rezidenco Belo Vilo, na Vangi pa si je dal urediti počitniško rezidenco po načrtih Jožeta Plečnika. Med njegovo vladavino je bil otok tako biser v pravem pomenu besede. 'Titovi Brioni,' kot jih občudujoče in ljubkovalno poimenujejo.

Besedilo: Neja Drozg
Fotografije: Neja Drozg, Profimedia

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju