Ko sem prijateljem omenila, da grem delat reportažo o brezovem soku, so nekateri začudeni spraševali, kaj je to, na moje presenečenje pa mi jih je kar nekaj omenilo, da je brezov sok tudi njihov dedek črpal (ali to še vedno počne) vsako pomlad ...

O zdravem napitku – brezovem soku – je pisal že Janez Vajkard Valvasor na 343. strani Slave vojvodine Kranjske, kjer je opisoval črpanje brezovega soka v okolici Cerkniškega jezera. Moj sogovornik Robert Bartol, ki se s pridobivanjem brezovega soka ukvarja profesionalno, je našel študije, ki predvidevajo, da so se ljudje lotili pridobivanja drevesnih sokov že v neolitiku. Kakorkoli, prvi je brezov sok opisal arabski popotnik Ahmed ibn Fadlan leta 921 na potovanju po povolški Bolgariji, dominikanski menih Albertus Magnus pa je leta 1240 omenil proizvodnjo brezovega vina, ki je bilo v 19. stoletju priljubljen napitek princa Alberta, moža angleške kraljice Viktorije. Zdravstvene učinke brezovega soka je prvi opisoval italijanski botanik Pietro Andrea Mattioli leta 1561 – uporabljali so ga za odstranjevanje ledvičnih kamnov ter zdravljenje vnetja mehurja in želodčnih ran. Leta 1772 je bil brezov sok na Danskem vključen v farmakopejo (knjigo zdravil). Napoleonov glavni zdravnik baron Pierre-François Percy ga je označil za nepogrešljivo zdravilo za zdravljenje revmatičnih obolenj, protina in težav z mehurjem.

Leta 2012 je Laboratorij za bioanalizo in bio­dozimetrične metode latvijske univerze izvedel teste ter ugotovil, da aktivne substance brezovega soka obnavljajo zgornje sloje kože in zmanjšujejo pigmentacijo. Globlji sloji kože so postali elastičnejši, saj brezov sok spodbuja ustvarjanje novega kolagena.

Superživilo iz domačih gozdov

Prijetno sladek sok, ki me po videzu, gostoti in okusu spominja na kokosovo vodo, vsebuje celo vrsto vitaminov in mineralov, naši dedje in pradedje pa so ga uporabljali za čiščenje obeh prečiščevalnih organov hkrati – jeter in ledvic. Ljudska medicina narodov, pri katerih raste breza, omenja ugoden vpliv brezovega soka na putiko, zaprtje, revmatična obolenja, ledvične kamne, čiščenje ledvic in jeter, prebavne motnje, težave s kožo, izpadanje las, pomoč pri hujšanju, obolenja dihal, skorbut, visok krvni tlak, povišan holesterol v krvi ... Deluje protibolečinsko, protivnetno in diuretično, ker pospešuje izločanje, pa pripomore pri odstranjevanju organskih odpadkov (sečne kisline in holesterola). Dandanes, v času hitre hrane in onesnaženega zraka, ki ga dihamo predvsem v mestih, je torej zelo primerna (in tudi prijetna) izbira za spomladansko čistko telesa.

Brezov sok naj bi ženske pile štiri, moški pa šest tednov; količina je odvisna od spola, starosti in teže, a okvirno naj bi odrasel človek popil okoli 2,5 dl brezovega soka na dan. Pospešeno odvajanje vode naj bi se začelo v 3 do 5 dneh, spremembe na koži pa je zaznati v 7 do 10 dneh redne uporabe brezovega soka v priporočenih količinah.

Kaj je brezov sok?

Brezov sok je naravno čista (sterilna) živa voda, polna vitalnih snovi, ki se dviga v brezi zgodaj spomladi in je eden od redkih fitofarmacevtskih pripomočkov, ki stimulira oba očiščevalna organa (ledvice in jetra) hkrati.

brezov sok

Čislan je povsod, kjer rastejo breze

V Skandinaviji, Rusiji, Kanadi, Koreji in na Japonskem ima uporaba brezovega soka dolgo tradicijo. V Koreji ga imenujejo pijača bogov, na Finskem je brezov sok že dolgo priznan zdravilni napitek, na Japonskem velja kot zdravilen, v Rusiji ga za zdravljenje ledvičnih kamnov predpisuje tudi uradna medicina. Pri nas ga je, ko je nabiranje soka naših dedov že skorajda zamrlo, obudil Robert Bartol iz Novega mesta. Prvič ga je pokusil v Rusiji, kjer se je učil ruskega jezika in okušal dobrote, ki jih daje tamkajšnja narava, a takrat ga ni prevzel: »Bil je slajši od vode, ne pa tudi od jabolčnega soka. Ko pa mi je kolegica iz Kijeva, ki je zdravnica, potožila, da jo bolijo ledvica in bo morala piti brezov sok, sem zastrigel z ušesi in takoj poklical prijatelja Petrica v Italijo, naj mi nabere čim več literature o brezi – takoj sem se lotil študije in prevodov ter spomladi 2015 skupaj s prijatelji poskusil točiti naš brezov sok, ki je – mimogrede – veliko slajši od ruskega, saj je zemlja pri nas kraška, tam pa breze rasejo na zelo vlažnih tleh in ima tudi sok okus po mulju. Brezov sok belokranjskih in dolenjskih brez me je tako navdušil, da smo leta 2016 začeli redno proizvodnjo, in lahko se pohvalim, da je le ena od štirih znamk na svetu, v kateri ni nobenih dodatkov. Njegova obstojnost je eno leto, po odprtju ga je treba hraniti v hladilniku.« Kar je uspelo gospodu Robertu Bartolu v štirih letih (letos bo pridelal okrog 12.000 litrov soka - iz šestih hektarjev gozdov od devetih lastnikov), vzbuja zanimanje pri kolegih iz Finske, Kanade, Belorusije, Ukrajine ... Ob tem se sogovornik zasmeje – ruska in ukrajinska breza dasta po 200 litrov soka na dan, naša pa le kakšen liter. A je toliko slajši in polnejši dobrodelnih elementov.

Lahko sok točimo tudi sami?

Robert Bartol prikima in doda, da mora vsak, ki nabira brezov sok, paziti, da izbere brezo v ekološkem okolju, na koncu pa naj brezo zapre s čepkom in cepilno smolo. »Če tega ne naredimo, obstaja možnost, da se drevo okuži. Dokler sok izteka, ni nevarnosti okužbe, takoj ko cev odstranimo, pa moramo poskrbeti za rano, ki smo jo prizadejali drevesu.«

»Pa s tem brezi vzamemo njeno vitalno tekočino?« me skrbi. »Krvodajalec da pet odstotkov svojega 'soka', breza pa le dva promila,« me potolaži sogovornik in doda: »Ko začne delati liste, se njeno 'darovanje' soka ustavi.« Seveda. Takrat potrebuje sok za to, da lahko ozeleni, naredi plodove ... Menim, da se moramo do drevesa, ki nam je dalo tako dragoceno tekočino, vesti spoštljivo in ga res lepo 'zakrpati' ter se mu za darovano tudi zahvaliti. Le tako bo lahko šel krogotok dobrega naprej. Tudi za prihodnje rodove.

Ne samo sok

Roberta Bartola so breze povsem prevzele, in ko po 110 delovnih dneh (sok se toči le dva do tri tedne) konča proizvodnjo soka, raziskuje naprej. Za domačo rabo je izdelal pivo, vino in žganje, hidrolat iz brezovih popkov uporablja namesto vodice po britju. Poleg omenjenih brezovih produktov sta priljubljena tudi brezovo olje in brezova smola, vse več pa se govori tudi o petolinu, ki se pridobiva iz bele brezove skorje – v Ameriki so že leta 2006 odkrili, da petolin v 96 odstotkih zdravi raka na prostati. To so dokazali tudi Rusi, oboji pa morajo še ugotoviti, kako ga pretvoriti v vodotopnega, saj ga sicer le izločimo z uriniranjem.

Besedilo: Petra Arula // Fotografije: Goran Antley

11. maj 2018 Zanimivosti foto: Goran Antley
Jana

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Jana

Naročite se na revijo Jana:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Sensa

Letna naročnina (6 izvodov)

Cena s popustom: 19,15 €

REDNA CENA: 23,94 €

NAROČITE ZDAJ

Čarovnija okusa

6-mesečna naročnina (6 izvodov)

Cena s popustom: 15,25 €

REDNA CENA: 17,94 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri