Veliko ljudi verjame, da je naša hrbtenica ena od velikih evolucijskih napak. Navsezadnje okrog 80 odstotkov odraslih trpi zaradi bolečin v križu. Je potreben še kak dokaz? Resnica je vendarle drugačna – struktura hrbtenice je čvrsta, napake delamo mi, ker je ne uporabljamo pravilno.
Vsakdo »ve«, da ob dvigu pretežkega bremena zaboli v križu. Za delavce v poklicih, ki terjajo veliko dviganja bremen, so zato pripravili posebne programe za pravilno dviganje in ergonomsko opremo, na primer dvigalke, da bi zmanjšali poškodbe. Še bolje je, da se izognemo dviganju, če je to le mogoče. Toda, raziskave so pokazale, da so take učne ure na dolgi rok neučinkovite. Težav se bo očitno treba tega lotiti drugače.
Za krepitev tkiva je potrebno dviganje bremen, saj s tem ojača. Hrbtenica je odličen primer za to trditev. Redno dviganje bremen krepi sklepe, mišice in ligamente ter jih pripravi za večje napore. Nihče si ne more obetati, da bo pretekel maraton, ne da bi telo pripravil na tak napor in zdi se logično, da tudi dviganje bremen terja podobno vadbo.
Ob slabi pripravi pa se pokažejo poškodbe hrbtenice. Študije pri astronavtih so to potrdile. Ko telo v mikrogravitaciji ni izpostavljeno gibanju, se mišice opustijo, hrbtenica otrdi in medvretenčni diski nabreknejo. Prej zdravi astronavti so po poletu v vesolje doma tožili zaradi bolečin v križu. Ob daljši razbremenitvi je postala hrbtenica šibka in bolečine v križu močnejše.
Postopno stopnjevanje obremenitev
Tisti, ki učijo, da se je dviganju bremen najbolje izogniti, ne mislijo na enkratno dejavnost, ampak na redno sklanjaje in dviganje, ki obremenjuje hrbtenico ter veča tveganje za poškodbe, Še zlasti ko so gibi povezani z obračanjem. A raziskave vrhunskih veslačev rušijo ta nauk. Veslači se na polno sklanjajo in obremenjujejo spodnji del hrbta na slehernem treningu po več stokrat na dan. Po enoletni raziskavi se je le tretjina pritoževala zaradi občasnih bolečin v križu, večina pa je kmalu okrevala in težave so izginile.
To nam pove, da si večina ne poškoduje križa in da je hrbtenica sposobna prenesti tovrstno aktivnost. Kljub temu se je pokazalo, da veliki napori lahko pripeljejo do težav v spodnjem delu hrbta. Zakaj? Zdi se, da imamo tako imenovano »sladko točko«, v kateri se spodnji del hrbta postopoma krepi in je z vadbo pripravljen na čedalje večje napore. Hitro večanje obremenitve in slaba regeneracija pri veslačih res lahko povzročita težave, veslači, ki se gibljejo pravilno in obremenjujejo tako boke kot kolena in sklepe, pa se lahko temu v veliki meri izognejo.
Raziskava veslačev je navrgla še eno spoznanje, ki je nasprotno tradicionalnemu prepričanju, da delajo v glavnem z rokami: pri gibanju je njihova hrbtenica upognjena. Ugotovitev, da je spodnji del hrbta v tem položaju sposoben prenesti take obremenitve, se da razložiti.
Bolj ukrivljena hrbtenica je bolj stabilna
Hrbtenica je v resnici bolj stabilna, kadar je ukrivljena. Nasvet, naj bo hrbtenica zravnana in da naj pri dviganju bremena raje upognemo boke, podpira uporabo velikih bočnih mišic in nog. Ta nasvet zavaja, še zlasti ko so mišice šibke. Poudarek pa bi moral biti na krepitvi teh mišic. Resnici na ljubo se človek danes čedalje manj giba, zato je v slabši telesni kondiciji in manj vzdržen, kot bi lahko bil. Strokovnjaki z novimi spoznanji zato izpostavljajo, da je najboljši način, da preprečimo bolečine v križu, redna vadba.
Namesto da bi se izognili naporu, je bolje, da si sestavimo dnevno rutino z rednim dviganjem uteži. Za krepitev obhrbteničnih mišic mora biti breme seveda dovolj težko. Bolje je torej krepiti telesno moč, kot pa jo ubrati po bližnjicah. Naša hrbtenica je navsezadnje sposobna to prenesti.
Vir: Independent
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
