Biocentrizem – revolucionarna teorija, ki trdi, da življenje ustvarja vesolje in ne obratno!

17. 10. 2015
Deli
Biocentrizem – revolucionarna teorija, ki trdi, da življenje ustvarja vesolje in ne obratno! (foto: shutterstock)
shutterstock

Eden najbolj spoštovanih znanstvenikov na svetu, dr. med. Robert Lanza, se je skupaj s priznanim astronomom Bobom Bermanom na novo lotil reševanja starodavnega problema našega obstoja. Svoja spoznanja, ki upoštevajo vse znanje, ki smo ga pridobili v zadnjih nekaj stoletjih, sta strnila v knjigo, ki sta jo naslovila Biocentrizem. Zanjo danes mnogi menijo, da gre za izjemno pogumno delo, ki je obenem zanimivo in truda vredno branje.

Če smo še do nedavnega menili, da vemo, iz česa je narejeno vesolje, se je zdaj že izkazalo, da o tem v resnici vemo le zelo malo. Še več. Kar 96% vesolja sestavljata temna snov in temna energija, za kateri v resnici nimamo pojma, kaj sploh sta. Podobno smo prehitro sprejeli tudi teorijo velikega poka, pa čeprav se danes že zdi, da ta teorija ne ponuja nobenega odgovora na eno največjih skrivnosti vesolja, t.j. zakaj je to tako prefinjeno uglašeno za podporo življenja?

»Če bi na primer veliki pok bil za eno milijoninko močnejši, bi se vesolje razširilo prehitro, da bi se galaksije in življenje lahko razvili. Če bi bila močna jedrska sila le dva odstotka manjša, se atomsko jedro ne bi obdržalo skupaj, kot vanilja pust vodik pa bi bil edini atom v vesolju. Če bi se gravitacijska sila za las zmanjšala, zvezde (vključno s Soncem) ne bi nastale. To so le trije od več kot dvesto fizikalnih parametrov znotraj našega sončnega sistema in vesolja, ki so tako natančni, da predlagati njihovo naključnost meji na naivnost – čeprav natanko to sodobna fizika odkrito predlaga. Zdi se, da so te osnovne konstante vesolja – ki jih ne predvideva nobena teorija – skrbno izbrane, pogosto z izjemno natančnostjo, za obstoj življenja in zavesti. Stari model nima popolnoma nobene razlage za to. Toda biocentrizem, kot bomo spoznali, ponuja odgovor.«

Čeprav se bo mnogim biocentrizem zdel skrajen odmik od našega trenutnega mišljenja, pa se namigi zanj pojavljajo že desetletja. Njega zametke najdemo v večini vzhodnih religij in nekaterih novodobnih filozofij, naznanjajo pa ga tudi nepojmljive bizarnosti kvantne realnosti. Ker pa je kvantna teorija na žalost postala stalnica, s katero ljudje poskušajo dokazati vse vrste novodobnih traparij, ne da bi sploh razumeli osnove fizike, avtorja knjige Biocentrizma na tem mestu 'stopita na žogo'.

Kvantna teorija se ukvarja z verjetnostmi

»Malo verjetno je, da avtorji mnogih knjig, ki absurdno pišejo o potovanju skozi čas ali upravljanju s tujimi mislimi – in pri tem uporabljajo kvantno fiziko 'kot dokaz' -, fiziko dejansko razumejo ali znajo vsaj pojasniti njena temeljna načela. Tipičen primer je popularen film iz leta 2004 z naslovom What the bleep do we know? Film se začne s trditvijo, da je kvantna fizika sprožila revolucijo našega mišljenja – kar drži -, nato pa brez pojasnitve ali podrobnejše razlage nadaljuje, da to dokazuje zmožnost nekaterih ljudi, da potujejo v preteklost ali 'si izberejo katero koli resničnost, ki jo želijo'. Kvantna teorija pa ne trdi nič takega. Kvantna fizika se ukvarja z verjetnostmi in verjetnimi mesti, kjer se bodo delci pojavili, ter z verjetnimi dejanji, ki jih bodo opravili. In čeprav delčki svetlobe in snovi zares spreminjajo svoje vedenje glede na to , ali so opazovani, pa to nikakor ne pomeni, da lahko ljudje potujejo v svojo preteklost ali spreminjajo lastno zgodovino.«

Naše razumevanje vesolja kot celote se je znašlo na mrtvi točki, trdi dr. Lanza, ki področja znanosti preučuje že več kot štiri desetletja. O pomenu kvantne fizike se razpravlja vse od njenega odkritja v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa vseeno danes nismo prav nič bližje njenemu razumevanju kot takrat, 'teorije vsega', ki so jo že pred desetletji obljubljali, pa prav tako še vedno ni na vidiku. Z nedokazanimi in nedokazljivimi rešitvami je obtičala v abstraktni matematiki teorije strun.

biocentrizem»Ta knjiga predlaga novo perspektivo: sedanje teorije o fizičnem svetu ne delujejo in ne bodo delovale, dokler ne bodo upoštevale življenja in zavesti. Knjiga predlaga, da življenje in zavest nista le zapoznel in postranski izid milijarde let mrtvih fizikalnih procesov, temveč sta povsem temeljna za razumevanje vesolja.«

Bralec knjige Biocentrizem dobi edinstveno priložnost, da skozi oči biologa in astronoma odklene kletko, v katero se je zahodna znanost nevede uspela zapreti. 

»Predvideva se, da bo 21. stoletje čas biologije, premik od prejšnjega stoletja, ki mu je vladala fizika. Zato se zdi primerno, da stoletje začnemo tako, da obrnemo vesolje na glavo in poenotimo osnove znanosti – ne z namišljenimi strunami, ki zasedajo enako namišljene in nevidne dimenzije, temveč z mnogo enostavnejšo idejo, polno novih in vznemirjajočih perspektiv, ki bodo povsem spremenile naše dojemanje resničnosti.«

7 načel biocentrizma po Lorenzu in Bermanu

Lorenco in Berman svojo revolucionarno teorijo skozi posamična poglavja dokažeta skozi naslednjih sedem načel biocentrizma, med katerimi mnoge enostavno ni mogoče razumeti mimo premis kvantne fizike (kar pa avtorja v knjigi odlično razložita tudi povsem laičnim bralcem), spet druge se zdijo neverjetno usklajene s tem, kar intutivno že od nekdaj čuti tudi slehernik:

  • 1. načelo: Kar dojemamo kot resničnost, je proces, ki zahteva našo zavest.
  • 2. načelo: Naše zunanje in notranje zaznave so neločljivo prepletene. Predstavljajo dve strani istega kovanca in ne morejo biti ločene.
  • 3. načelo: Vedenje osnovnih delcev – v bistvu vseh delcev in predmetov – je neločljivo povezano s prisotnostjo opazovalca. V odsotnosti zavednega opazovalca delci v najboljšem primeru obstajao zgolj v nedoločljivem stanju valovne funkcije.
  • 4. načelo: Brez zavesti se 'snov' nahaja v nedoločljivem stanju verjetnosti. Vsakršno vesolje pred pojavom zavesti je obstajalo le v stanju verjetnosti.
  • 5. načelo: Samo zgradbo vesolja lahko pojasnimo le s pomočjo biocentrizma. Vesolje je namreč fino uglašeno za podporo življenja, kar je povsem smiselno, saj življenje ustvarja vesolje in ne obratno. Vesolje je enostavno celotna časovno-prostorska logika jaza.
  • 6. načelo: Čas ne obstaja zunaj živalske čutne zaznave. Je zgolj proces, preko katerega dojemamo spremembe v vesolju.
  • 7. načelo: Tako kot čas tudi prostor ni predmet ali stvar. Je zgolj oblika našega živalskega razumevanja in ne obstaja kot neodvisna resničnost. Čas in prostor bitja nosimo s seboj, kakor želve nosijo svoj oklep. Iz tega sledi, da ne obstaja nobena neodvisna stvarnost, kjer se fizični dogodki odvijajo neodvisno od življenja.

Je svet že pripravljen na te ideje?

Ali bo avtorjema tega novega načina dojemanja vesolja k splošnemu sprejemanju teorije pomagala tudi znanstvena fantastika, bo pokazal čas. Zaenkrat se je izkazalo, da mediji, kot so knjige, televizija in po novem tudi splet, pri popularizaciji novih idej igrajo še kako ključno vlogo.

»Znanost in znanstvena fantastika (in ne religija ali filozofija) sta pogosto prvotni vir, preko katerega si večina javnosti ustvari sliko o zgradbi vesolja. Na začetku enaindvajsetega stoletja le peščica ljudi ni izrazila prepričanj, da se je dolgo časa nazaj vse začelo z orjaško eksplozijo, da sta prostor in čas resnična, da so galaksije in zvezde od nas boleče oddaljene, da je vesolje v bistvu neumno kot noč in da v njem vlada naključnost. Še bolj zakoreninjena je ideja, da je vsaka oseba ločena življenjska oblika, ki se sooča z zunanjo resničnostjo, in da med bitji ni nobene otipljive medsebojne povezanosti. To je obstoječi prevladujoči model stvarnosti.«

Pa vendar se od sedemdesetih let dalje že pojavljajo filmi, ki pod vprašaj postavljajo najmanj veljavnost časa, kar odlično ponazori film, ki je bil posnet po noveli Kontakt Carla Sagana. V leksikon znanstvene fantastike prav tako vstopa zamisel, da je temelj resničnosti zavest, a kar namigujeta filma Memento in Teci, Lola, teci. Avtorja knjige sta zato prepričana, da so temelji za predstavitev ideje biocentrizma že tukaj.

»Pravijo, da se popularne šale kakor virusi množijo same od sebe in da se po skupnosti širijo brez človeškega truda ali nadzora. Je skoraj tako, kot da živijo svoje lastno življenje. Z inovativnimi idejami je pogosto enako. Take ideje niso le privlačne, temveč so tudi nalezljive. Medtem ko se je Galileo hudo jezil, ker ni našel praktično nikogar, ki bi bil pripravljen pogledati skozi njegov teleskop in na lastne oči videti, da Zemlja ni mirujoče središče vseh drugih gibajočih teles, je morda vsaj delno bil problem v tem , da koncept še ni dosegel 'nalezljive' stopnje, kjer bi se lahko širil sam od sebe.«

Bomo prav zahvaljujoč znanstveni fantastiki, ki je biocentrizmu prijazne ideje že popularizirala, kmalu priča hitri širitvi te ideje skozi kolektivno zavest, kar se je nedolgo tega zgodilo s potovanjem v vesolje?

Priporočamo v branje!

Knjiga Biocentrizem, ki je pred dnevi izšla pri založbi Cangura, je medtem že bila deležna nekaj odličnih kritik. Knjigo je med drugim pozitivno ocenil avtor več uspešnic Deepak Chopra, ki je med drugim dejal naslednje: »Čeprav sem se pogovarjal z nekaterimi najimenitnejšimi umi znanstvenega sveta, se mi vpogledi dr. Roberta Lanza v naravo zavesti zdijo nadvse originalni in razburljivi. Njegova teorija biocentrizma sovpada s starodavnimi tradicijami sveta, ki učijo, da je zavest tista, ki si zamisli, določa in postane fizični svet. Je temelj našega Bitja, znotraj katerega se udejanjata tako subjektivna kot objektivna resničnost.«

V knjigi Biocentrizem boste odkrili številne vznemirljive ter vznemirjajoče informacije in izvedeli sledeče:

  • S kakšnimi težavami se srečuje sodobna znanost pri odkrivanju resnične narave vesolja in iskanju "teorije vsega"?
  • Ali lahko življenje in zavest res skrčimo zgolj na fiziko?
  • Kaj je kvantna fizika in do kakšnih zaključkov nas vodi?
  • Kaj nam sporoča najbolj poznan in največkrat ponovljen kvantni eksperiment z dvema režama?
  • Zakaj je vesolje natančno prikrojeno za obstoj življenja in zavesti?
  • Ali sta čas in prostor resnični entiteti, ki obstajata sami na sebi, neodvisno od živih bitij?
  • S kakšnimi težavami se soočamo pri rabi jezika, ki je že v osnovi dualističen, za pojasnjevanje vesolja kot celote?
  • Kaj so temeljne enote naše stvarnosti?
  • Kakšno je znanstveno, religiozno in biocentrično dojemanje sveta?
  • Kako se je v zahodni kulturi izoblikoval pogled na svet, v katerega danes verjame večina ljudi?
  • Zakaj zavest znanstvenikom povzroča velike preglavice? Kaj je težek problem zavesti?
  • Kako biocentrično dojemanje sveta spremeni naše življenje?

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju