Beograd – mesto na dveh mogočnih rekah

Beograd je glavno mesto Srbije na sotočju Donave in Save, na njegovem širšem območju pa živi približno 1,7 milijona prebivalcev. Najbolje ga boste občutili, če dan začnete z jutranjo kavo v središču mesta z muziciranjem in predstavami nadarjenih umetnikov, nato se spustite do beograjske trdnjave in raziščite park Kalemegdan, na katerem se je razvil Beograd, kakršnega poznamo danes. Oddahnite si ob čudovitem pogledu na izliv Save v Donavo in s tem ste se dotaknili srčike pustolovščine, na katero se lahko podate v Beogradu. Pojdite na Avalo, Ado Ciganlijo ali Lido. Že lahko vidite tudi začetek projekta Beograd na vodi.

Zgodovina mesta

Zgodovina Beograda je stara približno 7.000 let. Prostor okoli Save in Donave je bil naseljen že v paleolitiku. Iz starejše kamene dobe so najdene kosti in lobanja neandertalca v kamnolomu pri Leštanu, v pečini na Čukarici in v bližini Bajlonijeve tržnice. Številna današnja naselja beograjske okolice ležijo na kulturnih slojih prejšnjih prazgodovinskih naselbin. Sedem tisoč let pr. n. št. je bilo tam prvo neolitsko naselje. Konec 1. stoletja so se naselili Rimljani, okoli leta 630 pa so v takratni Singidunum prišli Slovani. Mesto je bilo pozneje tudi pod bolgarsko in avstro-ogrsko oblastjo ter okoli 300 let pod Turki.

Glavno mesto

Leta 1882 je Srbija postala kraljevina, Beograd pa njena prestolnica. Po prvi svetovni vojni je postal prestolnica Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1941 so ga bombardirali in okupirali Nemci, a ga je narodnoosvobodilna vojska z zavezniki osvobodila leta 1944. Leto pozneje je bila v Beogradu imenovana Federativna ljudska republika Jugoslavija. Pozneje se je preimenovala v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). Leta 1992 je Beograd postal glavno mesto Zvezne republike Jugoslavije, pozneje pa še Srbije in Črne gore. Od leta 2006 je Beograd glavno mesto samostojne in suverene države Srbije.

Znamenitosti

Beograd ima veliko znamenitosti. To so ulice, trgi, javni vodnjaki, parki, stavbe, trdnjava, cerkve, spomeniki, reke ter druge kulturne in naravne znamenitosti. Med znamenitejšimi ulicami so Knez Mihailova, ki povezuje Trg republike in Kalemegdan, Nemanjina, ki jo je bombardiral Nato, in Ulica kralja Petra. Najbolj znani trgi so Trg republike, Študentski trg, Terazije in Slavija. V mestu je 39 javnih vodnjakov, 18 vodometov in 65 javnih parkov. Ponos mesta so stavbe: Narodna banka Srbije, Narodni muzej, Narodno gledališče, Skupščina Srbije, Beli dvor, glavna železniška postaja, Beograjska trdnjava, Kalemegdan, živalski vrt, Sava center.

Spomeniki

Na beograjskih ulicah in trgih je 192 spomenikov. Najstarejši je iz leta 1884, postaviti ga je dal Aleksander I. Karađorđevič v Karađorđevem parku. Pomembni so še Pobednik (Zmagovalec) kiparja Ivana Meštrovića, spomenik neznanemu junaku na Avali istega avtorja, Vuku Karadžiću, Ivu Andriću blizu njegovega muzeja, Karađorđu pred cerkvijo sv. Save, knezu Mihajlu Obrenoviću na Trgu republike, Petru Petroviću Njegošu pred fakulteto, na Študentskem trgu so spomeniki Josifa Pančića, Jovana Cvijića, Dositeja Obradovića ... Tudi pred šolami stojijo različni kipi. V Novem Beogradu pred šolo Sedmih sekretarjev Skoja stojijo doprsja sedem sekretarjev.

Za lačne in žejne

Srbska specialiteta je meso na žaru, postreženo s popečeno lepinjo in šopsko solato. V Beogradu je ponudba hrane zares velika, obroki se cenovno gibljejo od 5 do 20 evrov na osebo. Brez kruha ni nič. Veliko je pekarn, v katerih poleg kruha prodajajo vse vrste peciva in pit. Priporočamo restavracijo Manufaktura v Ulici kralja Petra. V njej vam postrežejo okusne jedi od pršuta, sira, kajmaka, prebranca, mesa z žara, zelenjave, pečene paprike, ajvarja in različnih pit do sladkih zavitkov. Poleg sadnih sokov poskusite bozo, tradicionalno pijačo iz kvasa in koruze, in srbsko žganje, t. i. rakijo, ki jo kuhajo iz različnega sadja.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: shutterstock

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ