V osrčju Slovenskih goric, ob glavni cesti Maribor–Gornja Radgona, je bila nekoč vas Sveti Benedikt v Slovenskih goricah. Danes pa je to samo Benedikt, majhna občina, predvsem pa mlada. Povprečna starost prebivalcev je krepko nižja od slovenskega povprečja, saj znaša le 38,6 leta.
Da se kraj uspešno razvija, pa nam pove informacija, da se je v zadnjih 18 letih število prebivalcev iz manj kot 2000 povečalo na približno 2500. Od tega je trenutno kar 426 otrok, ki so mlajši od 14 let.
Ne samo razvijajoča se in rastoča infrastruktura, v oktobru je bilo namreč odprtje novega, modernega vrtca, zgradilo se je več kot 160 stanovanj, ampak tudi bogata zgodovina je tista, ki naredi kraj poseben.
Cerkev Svetih treh kraljev, gomilna grobišča in znamenja so le nekateri deli kulturne dediščine. Prav cerkev Svetih treh kraljev, ki je v bistvu le podružnica župnijske cerkve Sv. Benedikta, je bila zgrajena v 16. stoletju in je ena najpomembnejša stvaritev gotike Slovenskih goric. Stoji na hribu, od koder je čudoviti razgled na celotno dolino. Do nje pa vodi nekaj več kot 100 stopnic.
Ob sami cerkvi stoji rojstna hiša Dominika Čolnika, ki so ga označili kar za kralja Slovenskih goric. Bil je veterinar in narodni buditelj, ki je s svojim delom precej pripomogel k razvoju in okrepitvi slovenske narodne ideje. Danes je po njem v Benediktu poimenovan trg in še ena znamenitost občine – Čolnikova trta, potomka stare trte, najstarejše vinske trte na svetu, ki raste na Lentu v bližnjem Mariboru. Tako sta vsako leto organizirani prireditvi Čolnikove trte – rez in trgatev. Vino pa je mogoče poskusiti na pokušini mladega vina, vsako leto okoli martinovega.
Kaj početi v Benediktu?
Osem kilometrov dolga, lepo označena kolesarska pot nas popelje po bližnji okolici. Mimogrede si je mogoče ogledati nekatere druge zgodovinsko pomembne točke. Gomilna grobišča, ki so največja pri nas, spominske plošče, znamenja ... Pomemben del kulturne dediščine pa so tudi bronaste čelade, te še danes burijo domače kakor tudi tuje strokovnjake. Ena, ohranjena, je na ogled tudi v Narodnem muzeju v Ljubljani.
Prav tako postaja tradicionalen benediški tek, ki vsako leto v začetku julija privablja tekače od blizu in daleč.
Največji potencial pa v občini še vedno predstavljajo slatinski vrelci. Iz vrtin, ki so jih poimenovali Pavla, Ana in Helena, namreč prihaja mineralna voda, ki je idealna za razvoj zdraviliškega turizma. Projekt je pripravljen, čakajo pa le še na investitorja.
V Benediktu in njegovi bližnji okolici je na voljo tudi kar nekaj nastanitvenih možnosti ter priložnosti za kulinarično razvajanje. Predvsem turistične kmetije, ki se lahko pohvalijo z bogato ponudbo in poskrbijo tudi za popestritev prostega časa in tako obiskovalcem pričarajo domačnost podeželja.
Besedilo: Eva Tisel
