“Pozabila si še četrto kategorijo,” se nasmehne moja prijateljica, univerzitetna profesorica, ki je pravkar prišla k meni na obisk.
Med vožnjo proti domu se pogovarjava. Sprašuje, kaj počnem. Razlagam, da se pripravljam na pisanje novega romana, da se pred to pripravo na najtežji izziv nekako obotavljam, zavlačujem in vmes pišem zadnje kolumne za Lady. Ker romam zahteva celega človeka in se mu moram posvetiti v celoti.
Ko ji na vprašanje, o čem pišem, poskušam opisati temo in kratko vsebino, je nekaj časa tiho. Zamišljena. Premišljuje. Potem pa omeni četrto kategorijo moških na FB. Pogledam jo: “Katera pa je to?” Obrne glavo k meni: “Tisti moški, ki se predstavljajo z lažnimi profili.” Pokimam: “Ja, zasledila sem tudi takšne s fotko slavnega igralca, pevca in podobno. Pa saj so zelo naivni, saj večina žensk prepozna slavne.”
Resno odkima: “Ne, ne mislim teh. Mislim na tiste, ki se skrivajo za imeni visokih vojaških častnikov, generalov, tudi o letih se zlažejo, pa o državi, v kateri živijo. Vse je čista laž in so precej nevarni.”
“Kako – nevarni?”
“Skozi dopisovanje jim nekako uspe, da se ženska zaljubi vanje, potem pa jo prosijo za denar (ali izsiljujejo, odvisno od odnosa, ki ga imata).”
Nejeverno odkimam: “Pa saj menda ne pošiljaš denarja kar tako nekomu, ki ga nisi niti videl v živo! Ali pač?” Resno me pogleda. Potrdi. Nadaljuje: “Na naši fakulteti je moja prijateljica, ki je doktorica znanosti, tako nasedla. Ko bi moral priti k njej, je povedal, da nima denarja, da bi ga pot k njej stala tri tisoč evrov, da pa lahko pride, če mu ta denar posodi.”
Dama in fina, kot je sicer, mu je brez razmišljanja poslala denar. A nikoli več ni videla ne njega ne denarja. Zaprl je profil in mrknil. Pa to ni edini takšen primer. Jih je kar nekaj. Saj veš, ženske se potem pogovarjajo med seboj, si delijo izkušnje. Povem: “Mogoče bi si jih morale prej, preden nasedejo ...” Spomnim se, da sem prijateljicam predlagala, da se informiramo o 'sumljivih' moških.
Kajti zagotovo obstaja veliko več kategorij, kot sem jih na grobo opredelila. Nekatere med njimi so tudi 'pozitivno nevarne', ki ti po kapljicah hočejo prodreti v psiho, v kotičke, ki so še tebi sami neznani, in bi se utegnilo zgoditi, da te celo zamika pokukati tja. Toda ne da se le pokukati, mogoče te pogoltne vrtinec, ki skrit čepi skrit v temi tvoje psihe. Zato bi se kar strinjala z izrekom Ne diraj lava, dok spava. (Pusti leva, naj spi ali ne dotikaj se leva, dokler spi; op. a.)
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
