A ko enkrat izkusiš slast ponovnega rojstva, lepoto novih jazov in moč novih svetov, se jim težko upreš.
Nekaj let pozneje, ko sem že zelo 'uspešno' obiskovala prestižno gimnazijo na Nizozemskem, sem spoznala svet 'mednarodnih šol'. Naši prijatelji v Bruslju in njihovi otroci so mi hitro pokazali, da moja dimenzija ni tako velika, kot bi lahko bila. Tudi jaz sem si želela prestopiti v to večjo sredino, polno 'tujcev z vsega sveta', in se učiti, govoriti in misliti v angleškem jeziku.
Poznala sem pot, zavedala sem se, da me čaka veliko dela, a iz svoje prejšnje nizozemske izkušnje sem vedela, da je vredno. Vlekla me je želja, da vidim, kako daleč lahko grem, kako veliko se lahko naučim … Spraševala sem se, ali bi angleški jezik lahko postal moj novi materni jezik.
Čeprav je to bilo drugič, ni bilo lažje. Lažje je bilo samo v smislu, da sem že imela pozitivno izkušnjo in da sem tako lažje zgradila odločnost, da mi bo uspelo v tem podvigu. Ponovno sem vstopila skozi vrata, na katerih tokrat ni pisalo nič. Ponovno me je presekalo in za trenutek sem ostala brez daha, naredila korak naprej in ponovno sem se rodila. Tokrat sem v svoje ime dobila y. Asya. Moja nova najboljša prijateljica, Irka, me je podučila, da če želim, da me kličejo Asja, moram svoje ime zapisati Asya. In there I was. Še ena osebnost.
Vem, da sem pri 15 letih stala na trgu v Bruslju, gledala njihove pozlačene palače in se vprašala, koliko življenj lahko živiš v enem samem. Kdo ve, morda sem že takrat čutila svojo usodo, pa čeprav je bilo do spoznanja in do tega, da svoje poslanstvo živim, še dolga pot.
