Andrej Majes, vedski kmet: Ko sta zemlja in lastnik eno

Slovenija je ena od bolj naprednih držav v Evropi, ki se zaveda pomena do narave neškodljivega pridelovanja hrane. Vse več ljudi se odloča za ekološko, biološko, organsko oziroma sonaravno kmetijstvo – vsi ti termini označujejo kmetijsko pridelavo brez uporabe mineralnih gnojil, kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in gensko spremenjenih organizmov.

Vedsko kmetovanje pa gre še korak dlje, prebuja namreč notranjo ustvarjalno inteligenco kmeta, zemlje in rastlin. »Gremo v pozitivno smer,« pravi Andrej Majes, solastnik družinske biokmetije Plavica, ki na svojih poljih v Zagradcu in Dolenjskih Toplicah vodi pridelovanje zdravilnih rastlin na vedski način. Iz njih izdelujejo okrog 200 pripravkov – čajev, mazil, tinktur in past.

Zadnja leta veliko govorimo o podnebnih spremembah, zaradi katerih so gibanja v ozračju postala močnejša, veliko je ekstremnih vremenskih dogodkov – suša, toča, zmrzal v začetku maja itd. Vse to naj bi bilo posledica industrializacije, pa ne samo v duhu škodljivih snovi, ki jih vnašamo v zemljo, ampak še bolj kolektivne zavesti, ki je spremenila naravne zakone.

Povedal vam bom zgodbo. Gre za legendo iz starodavnih vedskih tekstov, ki se imenujejo Purane in jih je Unesco kot celoto razglasil za dediščino človeštva. Vsebujejo modrosti, vodila, kako živeti ... Opisujejo kralja Prthuja, prvega med kralji, ki je uporabil vedsko kmetovanje. Na oblast je prišel v času, ko je v državi vladala velika suša in zemlja ni več dajala pridelkov. Njegov cilj je bil oživiti državo. Odločil se je, da bo stopil do Matere zemlje z lokom in puščico ter ji zagrozil, da jo bo pokončal, če njegovemu ljudstvu ne bo dala hrane. Zemlja pa se je nasmehnila in rekla: »Ne moreš me uničiti, ker sem jaz temelj tvojega ljudstva in tega življenja. Lahko pa ti povem, zakaj ne dajem hrane tvojim ljudem. Hranjenje krivičnih je greh, jaz pa ne želim kršiti naravnih zakonov.« Tako je Prthu razumel, da je treba ljudi najprej naučiti pravičnosti in zemlja jim bo vračala.

Kaj uči vedska znanost?

Vedska znanost uči, da delujemo pravično, da podpiramo življenje z dejanji in mislimi, da gradimo tisto, kar je najvišje – srečo, blaženost, mir in neskončno ustvarjalnost. Pravičnost je utemeljena v transcendenci vsakega človeka in vsakega naroda. Vse, kar zaznavamo s svojimi čutili, je le vrh ledene gore, večina inteligence, ki je temelj življenja, pa nam je skrita in jo moramo šele prebuditi – tako v ljudeh kot v naravi. Prebuditi morate naravni zakon, zavest, ki vedno dela v smeri dobrega. To je bistvo vedskega kmetovanja. Vsi postopki vedskega kmetovanja so usmerjeni v prebujanje te zavesti.

Tako ste pomagali tudi svojemu očetu.

Mi smo tipična industrijska družina, ki je živela nekaj metrov stran od velike tovarne. Moj oče je po propadu podjetja, v katerem je delal, z vedskim znanjem Mahariši Maheš Jogija, ki sem ga jaz že poznal, na novo zaživel. Bil je finančno, psihično, čustveno in fizično zlomljena oseba. Danes imate pri 55 letih veliko takšnih ljudi, ki so jih uničili vzorci industrijske mentalitete. Transcendentalna meditacija mu je dala nov elan in entuziazem, s katerim se je odpravil v samostan Stična in se naučil zeliščarstva. Tako je šlo v obeh smereh, naprej sem jaz pomagal očetu, potem pa je on pomagal meni, ko me je navdušil nad zeliščarstvom. Zasadil sem nekaj njiv in opazil, da zelišča zelo dobro rastejo, in tako sem se počasi odločil, da se temu zares posvetim.

Kako ste dobili zamisel, da bi se lotili ravno Maharišijevega vedskega kmetovanja, in menili, da bo to delovalo?

Naj to ilustriram z osebno zgodbo. Pustil sem zelo dobro službo v dobičkonosnem gradbenem podjetju, in kot rečeno, začel kmetovati. Ko sem prišel na to zemljo (v Zagradec), kamor sem se priženil, sem skozi transcendentalno meditacijo začutil, da je greh, če ta zemlja ne bo obdelana, da s tem kršim naravne zakone. To me je težilo. Delal sem v podjetju, ki je bilo zelo materialno usmerjeno, jaz pa sem čutil, da se ljudem lahko da več (dobrega) z manj denarja.

Z ženo sva prvi denar porabila za nakup cevi za zalivanje, saj rastline v začetni fazi rasti potrebujejo več vode. Vodo smo si izposodili pri sosedu in jo tudi plačali. Potem pa so nam nekega dne povedali, da njihov stari ata to pipo za vodo potrebuje za zalivanje paradižnika, čeprav so imeli v garaži še eno. Skratka, naša dejavnost jih je motila. Tako se je zgodilo, da smo imeli prihodnje leto sadike na njivi, ne pa vode, da bi jih zalivali. Kupil sem cisterno in vodo vozil iz Krke, kar pa je bilo zelo naporno. Potem se nam je zgodila sezona, ko je spomladi toliko deževalo, da je na njivah že vse gnilo, poleti pa je udarila suša in avgusta smo imeli na njivi katastrofo. Takrat sem začel razmišljati o vedskem kmetovanju – ker Mahariši uči, da mora biti življenje nenaporno, da z lahkoto izpolniš svoje cilje.

Tudi v vedskem kmetovanju so prisotni tehnologija, postopki ...

V osnovi gre za to, da sta pri vedskem kmetovanju zemlja in lastnik eno. Cilj je prebuditi zavest lastnika, samo tako se prebudi polna inteligenca v zemlji, naravni zakoni pa se samodejno vzpostavijo. Po domače povedano, ko iz okolja ali posameznika 'obrišeš' stres, naravni zakoni začnejo podpirati življenje. So pa tudi čisto konkretne tehnike, npr. jagje. Jagje so vedske recitacije, s katerimi izurjeni vedski panditi uravnotežijo neravnotežja v naravi, človeku, okolju, transcendentalna meditacija, Maharišijeva gandharva veda glasba ...

Konkretno svojim rastlinam predvajamo glasbo gandharva vede, ki jo prilagajamo glede na trenutek rasti v dnevu, vendar ne gre za skladbe, ki bi jih ustvaril in z notami zapisal človek, ampak za melodijo, ki predstavlja 'zapis' narave. S tem smo dosegli, da se je okolje toliko prečistilo, da so se naravni zakoni znova vzpostavili, začel je padati dež ...

Industrijska družba si želi tri mesece sonca, da gredo lahko delavci mirne duše na morje, to pa je za kmeta pogubno.

Če imate množico ljudi, ki kršijo naravne zakone, pride do ekstremnih vremenskih razmer, ker grobost v družbi privede do neravnotežij v okolju, večje intenzivnosti v gibanju zračnih mas. Tako režemo svoje korenine, svoj kruh. Kmet je zelo ranljiv člen v družbi, je hkrati na trgu, obenem pa je vpet v naravo in odvisen od dogajanj v njej. Vedsko kmetovanje izhaja iz kolektivne zavesti, to je tisto, kar moramo spremeniti. Moja naloga je ljudi prebujati, posredovati znanje, ki ga imam.

V Sloveniji ste edini, ki kmetujete na vedski način.

Res smo edini, na vedski način pa kmetujemo v obsegu, kot nam je v danih poslovnih pogojih dovoljeno. Slovenija je namreč država, ki slehernega pridelovalca v marsičem omejuje, dajatve so visoke, administracija zelo obsežna. Zato se poskušamo osredotočiti na predajanje znanja in izobraževanje o uporabi zdravilnih rastlin, ker so te ljudem blizu. Z njimi poskušamo ustvariti neka vrata, ki jih pripeljejo do tega, da začnejo razvijati svoj polni potencial, živeti drugače in tako vplivati tudi na kolektivno zavest.

Besedilo: Smilja Štravs
Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord