Dojenčkov ne bi nikdar smeli pustiti samih, ko jokajo! Drug ekstrem pa je, da starši otroka VEDNO zamotijo, ko joka, tako, da ga preusmerijo, mu dajo nekaj v usta itd. Namesto tega bi bilo dobro, da otroka vedno dvignete oziroma ste ob njem in ga držite ter ljubeče poslušate.
Ko so zadovoljene njegove osnovne potrebe (ni lačen, žejen, ga ne zebe ...), ni vaš cilj, da ustavite otrokov jok, temveč da mu posvetite pozornost in ga ljubeče poslušate. Tako se bo otrok ob vas počutil varno, če bo potreboval jok za to, da bo sprostil svoje napetosti in stres. Otroški jok je nekaj, na kar bi se starši morali vedno odzvati. Vendar pa ni vsak jok znak za to, da morate takoj zadovoljiti otrokovo potrebo ali željo.
Velikokrat je jok naravni mehanizem sproščanja stresa, ki omogoča otroku, da sam odloži čustveno breme, ki se je nabralo v njem zaradi strašljivih ali frustrirajočih izkušenj iz preteklosti. Otroci uporabljajo jok in čustvene izbruhe za to, da raztopijo travme in sprostijo napetosti. Zato ni naloga mame (ali drugega primarnega skrbnika), da ustavi jok, protestiranje ali druge čustvene izbruhe, ker so ta vedenja sama po sebi osnovna potreba od rojstva naprej. Prav razumevanje, kakšen zdravilni in celilni učinek imata jok in čustveni izbruh, je nujno, če želite spremeniti svoj odziv v takšnih trenutkih. Otrok na ta način ne le sproti razreši lastne travme in sprosti nabran stres, temveč lahko to igra izredno pomembno vlogo pri preprečevanju vedenjskih težav, zmanjševanju hiperaktivnosti, kot tudi zmanjševanju nasilja in agresije do drugih (in do sebe).
Kako ljubeče poslušaš dojenčka?
Takoj, ko si zadovoljila njegove potrebe:
1. Vzemi ga v naročje, usedi se v udoben stol in ga poglej. Če ima oči odprte, ga poglej v oči. Začuti njegovo energijo in življenjsko silo. Drži ga umirjeno, brez guganja (seveda se lahko mirno zibaš, ampak ne na način, da ga želiš s tresenjem umiriti).
2. Naredi nekaj globokih vdihov in izdihov ter se poskušaj sprostiti. Zavedaj se ljubezni, ki jo čutiš do dojenčka.
3. Povej svojemu otroku: "Rada te imam. Poslušam te. Varen si z menoj. Ostala bom s teboj. Lahko jokaš." Lahko poskušaš tudi poiskati morebiten razlog, zakaj joka, in ubesediti, kar razmišljaš: "Je bil danes naporen dan? Mogoče sva naredila preveč stvari?" Povej mu, da razumeš, da je včasih težko biti dojenček. In da boš tukaj zanj, da se bo počutil bolje.
4. Zavedaj se tudi svojih čustev in občutkov. Če moraš jokati, jokaj z njim. Povej mu, da si tudi ti žalostna.
5. Če pogleda stran, ga lahko nežno opomniš o svoji prisotnosti tako, da se ga dotakneš za rokico. In ne bodi presenečena, če začne močneje jokati, ko te spet pogleda.
6. Ostani z dojenčkom in ga ljubeče poslušaj toliko časa, dokler spontano ne preneha jokati.
Orodje LJUBEČE POSLUŠANJE 7 korakov, kako se odzvati, ko ima otrok čustven izbruh, si lahko prenesete z www.ljubecamama.si.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
