Amsterdam je nezamenljiv, čeprav nima vselej prepoznavnih mestnih simbolov kot Pariz, London ali Rim in nima tako visokih stavb kot Hongkong ali New York.
Nizozemska prestolnica, zgrajena na pilotih v delti reke Amstel, je bila v 17. stoletju ob Parizu, Londonu in Neaplju četrto največje evropsko mesto ter je gospodovala sedmim svetovnim morjem. Obogatela je s trgovino z dišavami in sužnji. Premožni trgovci so si gradili palače in podpirali umetnost. Zdaj je mesto vse dni totalno gledališče za milijone obiskovalcev z vsega sveta. Ob vsej mavrični raznovrstnosti pa izražata tukajšnji življenjski slog dva pojma: moet kunnen in gezelligheid. Prvi ('moraš zmoči') je čarobni rek pri urejanju zmede v vsakdanjiku, drugi ('družabnost') pa ustvarja živahno vrvenje.
Zgodovina
Ko so 28. oktobra 1648 položili belo marmorno klado kot temeljni kamen za novi rotovž – zdajšnjo Kraljevo palačo (Koninklijk Paleis) na Damu – je bil Amsterdam na vrhu moči. Edina monumentalna stavba v mestu sloni na 13.659 deblih, zabitih v mehka tla. Kip Atlasa na strehi mestne hiše nosi zemeljsko oblo, znamenje holandske trgovine, ki se je razpredla po vsem svetu in se ukvarjala z dragocenim blagom. V 17. stoletju je Amsterdam obvladoval dobršen del sveta, od Arnhemlanda v Avstraliji do Hudsonovega zaliva v Severni Ameriki, od Džakarte do Spitsbergov, od Willemstada na Curaçau do Kaapstada v Afriki.
Holandske Benetke
Kanali (grachten) in mestne palače so posebnost Amsterdama. Muzej van Loonovih ob Keizersgrachtu z notranjščino iz sijajnih dni 17. in 18. stoletja je prava dragocenost. V njem lahko spoznate neznano stran Amsterdama: notranjost in vrt palače ob kanalu. Ob uglednem Keizersgrachtu in Herengrachtu lahko občudujete arhitekturne bisere z okrašenimi pročelji iz pozne renesanse, baroka in klasicizma. Vrtovi v holandskih Benetkah – Venezia hollandia – so nastajali hkrati z graditvijo trojnega obroča kanalov, ki se je začela leta 1612. Znamenite obvodne palače stojijo ob Zlatem zavoju (Gouden bocht) na Herengrachtu.
Krožna vožnja
V Amsterdamu si privoščite krožno plovbo po mestu, najbolje z zastekljeno ladjico, na kateri ob lepem vremenu odprejo streho. Vozovnico si lahko naročite neposredno pri prevoznikih ali prek turističnega urada. Muzejska ladjica (podjetje Lovers) povezuje krožno vožnjo in obisk muzeja, z dnevno vozovnico lahko vstopite in izstopate kjerkoli; kombinirana vozovnica omogoča popust pri obisku treh muzejev. Kanalski bus vozi med glavnim kolodvorom in Državnim muzejem (Rijks-museum), Artis-Express pa pelje s kolodvorskega trga, med drugim k Pomorskemu muzeju. Če si želite sami izbrati pot, vzemite vodni taksi.
Coffeeshop
Nizozemska je edina evropska država, v kateri v tako imenovanih coffeeshopih javno prodajajo hašiš in marihuano. To posebnost imajo v Amsterdamu od leta 1970. Obvezna bleščeča neonska reklama daje klasičnemu coffeeshopu barvitost. Tu se zbirajo dijaki pri biljardu, čaju ali kavi, delajo domače naloge, načrtujejo večerna pohajkovanja. V coffeeshopih se mešajo izobrazbene stopnje in premoženjski razredi. V oazi coffeeshopa si opomorejo od vsakdanjega stresa, ko ob uživanju sticka ali jointa zbledijo težave – naravnost idealen prostor za izboljševalce sveta, idealiste, sanjače, ponočnjake in naključne goste.
Muzejsko mesto
Pomorski muzej (Scheepvaart Museum) z ladijskimi modeli in navigacijskimi instrumenti, orožjem, morskimi kartami, slikami in fotografijami je v nekdanji orožarni admiralitete iz let 1655 in 1656. Lahko si ogledate tudi staro ladjedelnico 't Kromhout, v kateri delajo od leta 1757. Največji in najbolj znan je Državni muzej (Rijksmusem), ki je prava narodna zakladnica. Na Muzejski cesti je tudi Concertgebouw, najbolj znana nizozemska koncertna dvorana. Mestni muzej (Stedelijk Museum) hrani zbirko moderne umetnosti, v Van Goghovem muzeju pa poleg slik Vincenta van Gogha razstavljajo tudi dela njegovih sodobnikov.
Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
