Letos mineva 35 let od prve opravljene amniocenteze v Sloveniji in 20 let od začetka preiskav nuhalne svetline. »Gre za obeležitev dogodkov, ki sta nam v veselje in ponos,« pravi prof. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., strokovni direktor Ginekološke klinike v Ljubljani.
»Gre za obeležitev 35-letnice presejalne diagnostike za downov sindrom. V teh zaostrenih družbeno-ekonomskih odnosih je zelo dobrodošlo, da se takšni dogodki praznujejo in da se pove, da je raven našega reproduktivnega zdravstvenega varstva kljub vsem križem in tegobam na zavidljivo visoki mednarodni ravni.« To je zasluga strokovnjakov, ki si prizadevajo za prenos novosti iz najrazvitejšega sveta, da uvajajo najnovejše metode diagnostike in zdravljenja, ki zahtevajo ne le znanje, ampak tudi denar. »Na tej točki javno apeliram, da novosti zahtevajo finančno kritje,« opozarja Lukanovič.
Mlajše ženske za nuhalno svetlino plačajo iz svojega žepa
Postopek preiskave nuhalne svetline je v Slovenijo leta 1996 iz Londona prinesla doc. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo. »Fetalna medicina je ena najmlajših vej medicine v zelo hitrem razvoju. Prvi ultrazvok je bil razvit ravno za področje perinatologije, prvi ultrazvok, uporabljen v medicini, je bil za opazovanje ploda. Konec 70. let smo ga že uporabljali tudi v Sloveniji. Marca 1981 smo skupaj z drugimi evropskimi državami uvedli amniocentezo, poseg, s katerim gremo s tanko iglo v trebušno votlino nosečnice in iz maternice vzamemo vzorec plodovnice. Tako ugotovimo kromosomsko sliko ploda.« Test je primeren za nosečnice z visokim tveganjem za nepravilnost ploda, ker je tehnično izjemno zahteven, zato ga ne opravljajo pri vseh. Prav zato je nastala potreba po testu, ki pa je primeren za vse noseče ženske. To je merjenje nuhalne svetline.
»Pomemben je zato, ker je dostopen vsem nosečnicam, ki si ga želijo. Nekatere si ga ne, ne želijo vedeti, kaj se dogaja, in to željo spoštujemo.« Za pregled nuhalne svetline se odloči okoli 80 odstotkov vseh nosečnic v Sloveniji, v prestolnici pa okoli 90 odstotkov. Odkar opravljajo ta presejalni test, se je zmanjšalo število otrok, rojenih z downovim sindromom, ki je najpogostejša kromosomska okvara otrok. V Sloveniji se na leto rodi od 5 do 10 otrok z downovim sindromom, med materami teh otrok pa je večina takšnih, ki se niso odločile za pregled nuhalne svetline. A tudi ta test ni 100-odstoten. Pri nekaterih je namreč lažno negativen. »Testa, ki bi odkril vse nepravilnosti, ni. To je zato, ker medicina ni 100-odstotna. Še vedno narava ve več.« Kakovost opravljenega pregleda nuhalne svetline je odvisna predvsem od usposobljenosti ginekologa, ki mora imeti za opravljanje takšnih pregledov posebno licenco, pa tudi od kakovosti in sodobnosti ultrazvoka. Zdravnikov z ustrezno licenco je pri nas okoli 35. Za mlajše od 35 let je nuhalna svetlina samoplačniška. Obvezno zdravstveno zavarovanje tovrsten pregled namreč krije le ženskam, starejšim od 35 let. S starostjo ženske se namreč povečuje možnost za gensko napako pri plodu, najugodnejša starost za nosečnost pa je, pravi Tul Mandičeva, med 20 in 35 leti. Pregled stane 60 evrov, zato si Tul Mandičeva in Lukanovič prizadevata, da bi vsaka nosečnica imela možnost vsaj enega testa na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Besedilo: // Fotografije: Goran Antley, Primož Predalič, Shutterstock
