Amazon je v Seattlu postavil trgovino brez trgovcev in blagajn

26. 1. 2017 | Vir: Jana
Deli

Sodobne trgovine so že zdavnaj prerasle kraje druženja, srečevanja in izmenjevanja čenč. Trgovine prihodnosti pa bodo celo brez trgovcev in blagajn.

Prideš, vzameš, greš. Tako bi lahko zelo na hitro opisali koncept trgovine prihodnosti, ki jo je z veliko pompa predstavil ameriški spletni trgovinski velikan Amazon. Trgovina, ki so jo poimenovali Amazon Go, je videti kot klasična trgovina z mešanim blagom, z ločenimi prehranskimi oddelki, oddelki za kozmetiko in čistili, v njej pa manjkata dva danes nepogrešljiva elementa – trgovci in blagajne.

Za nakup v trgovini bo treba izpolnjevati nekaj pogojev. Za začetek bo treba imeti aktiven in v zelene številke obarvan račun na banki, ki nam bo izdala kreditno kartico. Drugi pogoj bo pametni telefon z naloženo aplikacijo Amazon Go, ki jo bo na vhodu v trgovino treba odčitati na čitalniku in nakupovanje se bo lahko začelo. Kupci bodo v svoje nakupovalne vreče zlagali izdelke in na koncu mirno odkorakali iz trgovine. Seveda izdelki ne bodo zastonj. Delo blagajn bodo ves čas nakupa opravljali algoritmi, ki bodo prek številnih senzorjev za zaznavanje teže in premikanja, kamer, mikrofonov in infrardečih žarkov sproti zaznavali, kaj kupci odlagajo v svojo nakupovalno vrečo, pa tudi, kaj so samo vzeli s police, si ogledali ter nato vrnili. Ob izhodu bo aplikacija poslala račun s seznamom odnešenih izdelkov na pametni telefon, vsota pa bo poravnana s kreditno kartico.

Testna in hkrati vzorčna trgovina na 200 kvadratnih metrih že deluje v središču Seattla, za zdaj jo kot testni kupci uporabljajo le zaposleni Amazona. V letu dni bi v njej lahko začeli nakupovati tudi drugi, v prihodnjem desetletju pa načrtujejo odprtje verige okoli dva tisoč tovrstnih trgovin v ZDA.

Kljub velikemu hrupu, ki ga zganja Amazon, pa je treba povedati, da podobna trgovina že obstaja skoraj leto dni na Švedskem, v odmaknjeni vasici Viken, kjer vaščani prek pametnih telefonov opravljajo najnujnejše nakupe v času, ko so druge trgovine zaprte.

Sedeči nakupi

Trgovci ves čas spremljajo nakupovalne navade potrošnikov, merijo njihova pričakovanja, želje, navade. Sodoben kupec je v stalni tekmi s časom, nakupovanje je za marsikoga nujno zlo, ki ga želi opraviti čim hitreje, s čim manj zapleti in čim bolj preprosto. Za takšne kupce je že dolgo na voljo nakupovanje po spletu. O pasteh tovrstnega nakupovanja smo v naši reviji že izčrpno pisali, kazalniki pa kažejo, da spletna prodaja narašča in ta trend se pričakuje tudi v prihodnje. V Sloveniji prek spleta nakupuje okoli 10 odstotkov uporabnikov interneta. Skoraj polovica tovrstnih nakupov se nanaša na tehnične izdelke, vse pogostejši so spletni nakupi turističnih storitev, vstopnic in vozovnic. Nekatere letalske družbe, sploh nizkocenovniki, poskušajo poslovanje v celoti izpeljati v cenejši elektronski obliki.

Še vedno pa obstaja velik odstotek potrošnikov, ki želijo blago pred nakupom videti v živo, ga otipati in preveriti oglaševano kakovost. Zanje imajo veliki spletni trgovci v večjih ameriških mestih t. i. show roome, razstavne prostore, kjer je na ogled blago, ki ga nato kupijo prek spleta. Česa podobnega si v Sloveniji seveda ne moremo obetati, saj je naš trg preprosto premajhen.

Pripelji-odpelji

Za vse, ki želijo osnovne prehranske izdelke nakupiti kar najhitreje, je ruski izumitelj Semenov Dahir Kurmanbijevič razvil patentno aplikacijo, ki kupcu omogoča nakup iz avtomobila. Takšna drive-in trgovina bi bila urejena kot bencinska črpalka, le da bi na vsakem postajališču namesto ročke z bencinom stale police z živili. S pritiskom na gumb bi kupec izbiral med izdelki in jih odlagal na tekoči trak, na koncu katerega bi stala blagajna, kjer bi nakup plačal. Čeprav je izumitelj prepričan, da bi takšna trgovina številnim močno olajšala življenje, pa ostaja ideja za zdaj le na papirju.

Virtualno preoblačenje

Če bi sklepali po inventivnih idejah, do katerih prihajajo trgovci, ki razmišljajo o prihodnosti svoje panoge, smo kupci vse bolj razvajeni, želimo si kakovostnih nakupov, ki bi jih opravili v najkrajšem možnem času in ob najmanjšem možnem vloženem trudu. Medtem ko je Kurmanbijevič razmišljal o kupcih, ki jim je nakup živil muka, pa je več razvijalcev aplikacij razmišljalo o tistih, ki jim misel na preoblačenje in pomerjanje novih oblačil v ozkih kabinah povzroča dihalno stisko, še preden sploh pridejo do trgovine. Večina aplikacij deluje tako, da se kupec postavi pred 3D-kamero, ki posname vse obline in širine kupca, aplikacija pa omogoča, da ga virtualno »preoblači« v oblačila iz ponudbe, shranjene na računalnik. Samo kaj, ko takih trgovin še praktično ni.

Virtualno preoblačenje

Trgovine surove realnosti

Visoka stopnja brezposelnosti, nizki osebni dohodki, nedostojno nizke pokojnine. To pa je, žal še vedno, realnost Slovenije, zlasti Maribora in Podravja. V skladu z razmerami si zato trgovci manj razbijajo glavo z razmišljanjem, kako trgovine narediti čim bolj prijazne za razvajene kupce, ampak bolj, kako jih sploh zadržati. Zadnja kriza je močno spremenila nakupovalne navade vseh Slovencev, ugotavljajo naši trgovci, vse več nas je v lovu za cenejšimi izdelki, zvestoba blagovnim znamkam je skorajda izpuhtela. Kupci smo postali bolj racionalni in preračunljivi in nekateri trgovci so že ugotovili, da smo te nakupovalne navade ohranili tudi po koncu recesije.

Potem pa je tukaj še kategorija ljudi, za katere se številni od nas sprašujemo, kako jim sploh uspe zvezati mesec z mesecem. Za njih je Slovensko združenje za duševno zdravje ŠENT novembra lani, skoraj natančno tri leta po prvi, v Mariboru odprlo že drugo socialno trgovino Sotra. V njej so do nakupa upravičeni vsi, katerih dohodki ne presegajo 490 evrov.

Projekt socialne trgovine je nastal po vzoru podobnih trgovin, ki imajo v tujini že dolgo tradicijo. »V tujini takšne trgovine delujejo tako, da dobijo blago donirano, pri nas, žal, ni tako,« pripoveduje Iva Poropat, ki kot prostovoljka vodi obe socialni trgovini. »Dolgo smo potrebovali, da smo dobavitelje sploh prepričali, da bi sodelovali z nami.« Zdaj od njih dobivajo blago, ki je toliko pred iztekom roka uporabe, da ga druge trgovine ne želijo več sprejeti. »Če je na primer rok trajanja blaga še mesec ali dva, lahko to blago dobimo res ugodno in ga ponudimo tudi po 90 odstotkov nižji ceni. Ker pa so tudi proizvajalci in dobavitelji vse bolj racionalni in varčni, je tega vse manj. Vse manj izdelkov ostaja, posledično tudi cena ni več tako ugodna, včasih je le pet odstotkov nižja. Blago naročamo vsak dan sproti, imamo nabor stalnih dobaviteljev, a nobenega jamstva, da bomo blago pod ugodnimi pogoji tudi dejansko dobili. Potem te izdelke iščemo druge, takoj se pojavi vprašanje cene in posledično je naša marža minimalna. In čeprav imamo naziv socialna trgovina, za nas veljajo enaka pravila kot za vse druge, kar med drugim pomeni tudi, da moramo za svoj obstoj poskrbeti sami.«

Ob odprtju prve trgovine so zaposlovali pet ljudi iz ranljivih skupin, še 11 jih je bilo na usposabljanju. Projekt je takrat v 85 odstotkih financiral Evropski socialni sklad, razliko je prispevalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Od avgusta 2015, ko se je projekt zaključil, smo brez financiranja,« razlaga Iva Poropat. »Takrat smo morali zmanjšati število zaposlenih, saj jih iz prihodkov iz minimalne razlike med nabavnimi in prodajnimi cenami nismo mogli plačevati. Veseli smo, da smo se sploh obdržali, vedno znova pa iščemo nove možnosti, kako preživeti. Ena od idej je usposabljanje na delovnem mestu za dolgotrajno brezposelne. Pri nas je bilo že opravljenih več takih usposabljanj in vsi so nato dobili zaposlitev.«

Nakup v Sotri kot obisk terapevta

Sotra ima stalne stranke. Matere samohranilke, zaposlene, ki prejemajo minimalno plačo, brezposelne, upokojence, ki s pokojnino med 370 in 480 evri vzdržujejo odrasle otroke brez služb. Obisk trgovine je dober, nakupi pa so majhni. »Na začetku smo dali omejitev, da posameznik na mesec ne bo smel kupiti za več kot za 90 evrov izdelkov, pa smo hitro ugotovili, da večina toliko denarja sploh nima na voljo.«

Težke, tragične zgodbe so sestavni del delovnega dneva trgovcev Sotre. »Včasih vsi jokamo, kupci in prodajalci. Delo v naši trgovini je psihično zelo naporno prav zaradi vseh tragičnih zgodb, ki jih nosijo naše stranke s seboj. Naši zaposleni so do njih zelo dovzetni, morda prav zato, ker tudi sami prihajajo iz ranljivih skupin. Kakšna strokovna pomoč bi bila zato več kot dobrodošla. To je tudi razlog, da smo odprli novo trgovino na Greenwiški cesti, saj ima tukajšnji lokal manjšo pisarno, kjer želimo vzpostaviti nekakšno infotočko. Namreč, izkazalo se je, da naši kupci potrebujejo celostno obravnavo, da potrebujejo kakšen pravni nasvet in pa kakšnega psihologa, da bi se z njimi pogovoril. Naši zaposleni tega ne zmorejo. Poskusno smo že izpeljali sodelovanje s pravno fakulteto in fakulteto za socialno delo, ko so k nam občasno prihajali študenti in opravljali svetovalno delo. Želimo si, da bi te storitve postale stalnica.« Pravni nasvet in psihološka pomoč sta za ljudi, odrinjene na rob družbe, vsaj tako pomembna kot živila po znižani ceni, ki jih ponuja Sotra.

Razvoj socialne trgovine

Čeprav se v Sotri veliko ukvarjajo zlasti z obstojem trgovine, razmišljajo tudi o novih prijemih in kupcem prijaznih prodajnih metodah. Socialni trgovini sta na lokacijah, ki nista najbolj posrečeni, brez prevoza sta dostopni le manjšemu delu kupcev, vsak prevoz pa, kot vemo, stane. Poleg tega je prejemnikov socialne pomoči in upokojencev z nizko pokojnino veliko tudi zunaj Maribora. »O tem se z lokalnimi skupnostmi in župani občin Zgornjega Podravja pogovarjamo že leto in pol. Vsi bi socialno trgovino imeli, prav veliko pa zanjo ne bi naredili,« ne skriva razočaranja direktorica Sotre. »Zato smo pripravili projekt vzpostavitve mobilne trgovine in z njim smo se prijavili na razpis za socialno podjetje. Ideja je, da bi z mobilno enoto dvakrat na teden obiskali tiste, ki ne morejo do nas, ker so bolni ali nemobilni. Da pa bomo projekt lahko izpeljali, bodo morale svoj del sredstev zagotoviti tudi lokalne skupnosti. Za zdaj jih je večina navdušenih, približno četrtina pa se ne more odločiti, kaj bi z nami.«

Besedilo: Nives Cvikl // Fotografije: Shutterstock, Aleksander Leon Cvikl

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju