Sem 50-letna ženska. Pred dvema letoma sem se ločila, imam tri že skoraj čisto samostojne otroke. Zdaj pa sem spoznala 55-letnega moškega, videvava se tri mesece. Nisem si mislila, da bom sploh še kdaj občutila metuljčke, da bom natipkala toliko SMS-ov. A obremenjena sem s preteklostjo. Tega, da sem z nekdanjim možem preživela skoraj več kot pol življenja in se potem zaradi prevare z njegove strani ločila, ne morem kar izbrisati. Mislila sem, da je on moj za vedno. Zdaj pa me pri 'novem' moškem mučijo dvomi. Naj grem še enkrat skozi vse to? Za zdaj je vse v najlepšem redu, moram priznati, da ga imam rada, da mi je všeč njegova bližina. Je tudi zaposlen, je lepo grajen, ima svoje stanovanje, nima otrok, ne pije alkohola in ne kadi, tako kot jaz ima rad gore, želi si resne zveze. A kako naj vem, da sem našla pravega, da mi ne bo spet žal? Kako ste vi vedeli, da ste našli pravega oziroma nepravega?
Hvala za nasvet, Klara
Ne obremenjuj se s preteklostjo
Draga Klara, uživaj v vajinem skupnem času in se ne obremenjuj, kaj bo, če bo. Zdaj si v fazi zaljubljenosti, morda pa se zgodi, da tebi čez čas ne bo več tako pri srcu? Ne vem, zakaj bi se obremenjevala s preteklostjo in prihodnostjo, uživaj v sedanjosti. Zdaj vama je lepo, zdaj uživata in samo prepusti se. Stara si 50 let, imaš tri otroke, si v najboljših letih, zajemi življenje s polno žlico. Kdaj veš, da si našla pravega? Ko se stvari dogajajo same od sebe, ko ni prisotnega nobenega premišljevanja, ali je pravi, me lahko prizadene, ko se vama življenje začne odvijati povsem spontano. In še vedno se lahko kaj zgodi s 'tistim pravim'. Zato uživaj in se prepusti toku življenja.
Maja, 40 let
Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi!
Zagotovo vem le to, da nikoli ne veš, ali je to 'tukaj in zdaj' pravi trenutek. Precej bolj varno se je slepiti z mislijo, da 'ta' že ni tisti pravi. In če se malce bolj poglobiš vase, odkriješ, da se neskončno bojiš bližine. Res je, da kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi ... A če se boste spustili v zvezo, se boste morali soočiti s svojimi ranljivostmi (strah pred bližino, strah zapuščanjem ...). In odprt pogovor o tem vaju lahko poveže in ustvari zaupanje. Kar pogumno!
Manca, 39 let
Draga Klara!
Ne moreš vedeti, je moj kratki odgovor. A glede na to, kaj vse si naštela, da ti je pri novem prijatelju všeč, ne vem, zakaj te obhajajo taki dvomi. Oba sta že v zrelih letih, izkušena, dobro situirana. Ni vama treba več skozi vse tisto, kar doživljajo mladi pari. S tem mislim na poroko, stanovanje, otroke. Vidva lahko samo uživata in počneta tisto, kar vama je všeč. Praviš, da ima svoje stanovanje. Krasno, saj ima v teh letih vsak svoje navade in ni nobene potrebe, da živita skupaj. Tu pa tam seveda, načeloma pa se mi zdi, da najbolje vozijo novopečeni pari, v vajinih letih, če ima lepo vsak svoj dom, videvata pa se po potrebi. Se pravi, da lahko nenehno govorita, da imata zmenek. Res romantično. Torej, uživaj v njegovi družbi, potuj, obiskuj kino, razstave, pojdi na sprehod z njim, naj te pelje na večerjo. Ne razmišljaj preveč, kaj bo, če bo, ali je on tisti ... Če ti v nekem trenutku ne bo več, boš pač takrat razmislila, kako in kaj naprej.
Sandra, 33 let
Ne zapravljajte časa
Nikoli ne vemo, ali smo resnično našli tisto pravo osebo. Zato se lahko le predamo osebi, ki se za nas zdi prava, in postopno odkrijemo, ali lahko skupaj funkcionirava kot srečen par. Čakati, analizirati, razmišljati in dvomiti pomeni le to, da ali niste popolnoma prepričani ali pa vas je strah, ker imate za seboj slabe izkušnje. S tem pa le zapravljate čas, ko bi morda lahko že bili srečni. Podajte se v to avanturo in si dovolite, da se spontano razvije, v katerokoli smer že. Alternativa je namreč, da ste pač sami in čakate, da vam usoda s prstom pokaže na tistega najbolj pravega. Ampak kolikor vem, takšen primer v zgodovini človeštva še ni bil zabeležen.
Tim, 39 let
