Danes so počitnice drugačne kot so bile nekoč. To je dejstvo. In del tega novega trenda je zagotovo tudi svetovno znana platforma airbnb, ki sodobnim nomadom odpira vrata zasebnih, a zanimivih stanovanj po celem svetu.
"... ugodne cene in še novi prijatelji so pravo nasprotje suhoparni sivini hotelov z več ali manj podobno opremo in pričakovano rutino ponudbe, ki se zdi klonirana v neskončnost. Dve leti bo že, odkar sem začela v svojem domu sprejemati sodobne vagabunde. Rada raziskujem svet, zato tudi z veseljem gostim podobno misleče, ko sem doma. Pritlično stanovanje z majhnim vrtom tik ob obali je v poletnih mesecih vedno polno zanimivih gostov od vsepovsod,« piše v lični mali knjigici, s katero si boste na skorajšnjih počitnicah lahko krajšali čas, Maja Sotenšek. V zbirki impresij, ki je nastajala ob brezštevilnih mimobežnih srečanjih z vagabundi iz celega sveta in je pred dnevi izšla pri založbi Chiara, boste tako med drugim lahko brali o prisrčnem dečku Maksu iz Londona, francoskemu uživaču Gustavu, o najboljšem paru na svetu Andyju in Sarah, pa Dunajčanu Stephenu in Kiki z družino iz daljnega Singapurja.
Kratke, a še kako iskrive in zabavne zgodbe gostitejice, ki je začasne goste uspela enkrat bolje, drugič pa spet slabše spoznati, bodo nadvse zabavno branje za vse, ki jih je od nekdaj zanimalo, kako živijo drugi ljudje. In takšen je praktično sleherni med nami. Prav skozi takšne zgodbe je mogoče prvič v zgodovini spoznati svet praktično z domačega naslonjača. Skupaj z ljudmi z vseh koncev sveta nam namreč svet prihaja naravnost na domači prag. Treba mu je zgolj prisluhniti.
Ena zabavnejših zgodb, s katero želimo vzbuditi vaše zanimanje za knjigo Maje Sotenšek, pa je zgodba o dunajski psihiatrinji.
To je zgodba o gospe Ani, ki je avtoričinih let (berite: poznih srednjih let). Gospa se je skupaj z goro prtljage do njenega hišnega praga pripeljala kar z majhnim in brezplačnim električnim vozilom, ki ga ponuja mesto.
Njena zgodba bi glede na to, da je bila Ana res veliko zdoma, pri čemer je svojega kužka občasno pustila žalostno zavijati za vrati stanovanja, skorajda ne našla poti v knjigo, če bi gospa nekega dne ne imela težav s kuhalno ploščo.
»Ob pogovoru pred kuhalnikom s pogledom oplazim kopalke, iz katerih se kar cedi, močno me začudi, zakaj jih suši na kljuki sobnih vrat, saj ima vendar na razpolago cel vrt. Ko vidi moj nejeveren pogled, in ja, prizna, tudi nejevoljen pogled, se me po hitrem postopku znebi,« se tega dne v knjigi spominja Maja, potem pa doda, da jo je pravi šok čakal šele po koncu njenega obiska.
»V vseh prostorih neznosno smrdi po pasjih iztrebkih in kljub večdnevnemu zračenju, pomivanju z vsemi mogočimi čistili uporabi dišav, vonja nikakor ne morem pregnati. Ugibam, kaj se je zgodilo. Očitno Ani, navkljub pedantnemu umu ali pa prav zaradi njega, ni uspelo razrešiti vprašanja, kam s pasjimi kakci, ki jih je kot vestna lastnica štirinožca pridno odstranjevala s pločnika in pobirala v vrečke. Tako kot se ji je zdelo neprimerno sušiti kopalke kar na vrvi na vrtu, vsem na očeh, se ji je zdelo očitno brezbožno odmetavati te vrečke v običajne smetnjake. Seveda, v večjih mestih imajo v ta namen posebne koše, tu pa jih nimamo.«
V ogib nadaljnim dilemam te vrste je Maja že naslednje jutro popravila status na svojem airbnb profilu in obkrožila NE ob vprašanju, ali so domači ljubljenčki dovoljeni.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
