8 mitov in 5 resnic o milenijcih

8 mitov in 5 resnic o milenijcih (foto: profimedia) profimedia
20. 3. 2018

Mislite, da je generacija milenijcev zgolj velika skupina vase zagledanih, s spolnostjo obsedenih družbenih lenuhov? Milenijci vam svetujejo, da premislite še enkrat.

Boston je milenijsko mesto. Mladi, rojeni med letoma 1981 in 1997, tvorijo kar 40 odstotkov populacije. Kljub tolikšni prevladi, jih Bostončani ne razumejo nič bolje od prebivalcev drugih delov države. Ali vsaj ne v tolikšni meri, kot bi si sami želeli. Osem študentov Emersonove fakultete je zato sestavilo abecednik, ki naj bi razpršil stereotipe ter vzpodbudil boljše odnose in prihodnost za vse. Navsezadnje so milenijci številčno največja skupina in so šele na pragu življenja.

Mit št. 1: Vsi bi bili podjetniki

Misel, da bi vsi milenijci radi služili denar kot Mark Zuckenberg in se izognili rednemu delu, je povsem zgrešena. Razmislite o dejstvih. Leta 2016 je bilo komaj dva odstotka milenijcev samozaposlenih, podjetništvo med mladimi pa je od leta 1997 upadlo za 10 odstotkov. Povsem razumljivo. Za zagonsko podjetje potrebuješ začetni kapital. Od kod pa naj izbrskajo? Diplomanti iz leta 2015 imajo zaradi plačljivega in dragega študija v povprečju 30.000 dolarjev dolga. Odplačevati dolg in vlagati v podjetje pa ni združljivo. Hkrati ne premorejo nobenih vrednosti, na osnovi katerih bi dobili bančni kredit.

Mit št. 2: Bežijo od poroke in otrok

Prepričanje, da se milenijci ne marajo vezati ter bežijo od poročnih zvonov in otroških plenic, je povsem zmotno. Milenijci le čakajo na pravi čas. Podatki raziskave kažejo, da si 70 odstotkov neporočenih želi nekoč stopiti pred oltar, 74 odstotkov pa si želi imeti tudi otroke.

Kaj roji po glavi milenijcev, je povzela Alexa D'Agostino: »Stara sem 30 let in poleti se bom poročila. Moja mama je seveda navdušena. Zadnjih osem let sem nenehno poslušala njene pripombe, da se je ona poročila pri 23 letih in nekaj let pozneje rodila mojo starejšo sestro. Kaj morem, jaz pač nisem prej našla moškega, kakršnega sem iskala. Povrhu nisem bila finančno trdna za tak korak. Zdaj pač veljajo drugačni standardi. Mladi se v povprečju poročijo pri 28 letih, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo povprečje 22 let. Ko gre za otroke, seveda upoštevamo, da bi zgodnje starševstvo upočasnilo karierno napredovanje. A mar ni ob naših študijskih dolgovih bolj modro počakati na trenutek, ko smo sposobni tudi finančno skrbeti za družino?«

Mit. št. 3: Po glavi jim rojijo samo zabave

Drži, da se radi družijo, povezujejo in zabavajo, a kljub temu niso tako divji, kot se zdi na prvi pogled. Raziskave to potrjujejo: milenijci so spolno manj aktivni kot so bili njihovi starši v mladih letih in imajo manj spolnih partnerjev od generacije X. Morda zato, ker v povprečju dnevno presedijo pred televizorjem 2,7 ure, kar je skoraj uro več od generacije X. Približno tri četrtine milenijcev je konec tedna raje doma. Mnogi si izmišljajo izgovore, da se izognejo druženju s prijatelji in raje posedajo v stanovanju, popijejo kak kozarec ali dva cenenega vina, si naročijo suši na dom in so v postelji že ob 11. uri. Če pa že gredo v kak lokal, po presenetljivih rezultatih raziskave 75 odstotkov milenijcev ne popiva do onemoglosti, ampak pije v zmernih količinah. »Seveda se radi zabavamo, a naša definicija dobrega večera v družbi, bi naše starše uspavala,« je razliko slikovito orisal Jamie Kravitz.

Mit št. 4: Radi nakupujejo

Milenijcem se je pripel sloves, da so materialistična generacija. Resda so odraščali v nakupovalnih središčih in na veliko zapravljali žepnino za stvari brez prave vrednosti, ki so bile zapovedane po smernicah tistega časa, a z najstništvom so nora leta minila. Kot odrasli trikrat obrnejo svoj denar in dobro premislijo, kaj bodo dali v košarico. Ceneno blago jih ne zanima več, nakupi so premišljeni. Po raziskavi trije od štirih milenijcev raje porabijo denar za izkušnje ali dogodke kot za nakup stvari. »Radi si nabiramo spomine na koncertih ali potovanjih in se potem hvalisamo na družbenih omrežjih,« je potrdila Molly Williams.

Mit št. 5: Ne zanima jih nakup stanovanja

Pred štirimi desetletji je več kot polovica mladih živela v lastniških stanovanjih ali hišah. Med milenijci jih živi na svojem le 37 odstotkov. Delno zato, ker 15 odstotkov, starih med 25 in 35 let, še vedno živi pri starših, kar je mnogo več kot v prejšnjih generacijah. A medtem ko si milenijci raje delijo avtomobile, kot kupijo svojega, in si raje sposojajo prestižne znamke oblek pri spletnih ponudnikih, si po raziskavi kar 93 odstotkov želi nekoč imeti svojo streho nad glavo. Počakati morajo seveda, da si bodo nabrali dovolj denarja. Varčevanje za stanovanje pa pride na vrsto po odplačilu študijskih posojil. Mnogi se ogledujejo po cenovno bolj ugodnih manjših mestih in podeželju.

Mit. št. 6: So leni in zanikrni

Starejši nenehno tožijo, da so milenijci leni, ker so odraščali pred računalnikom ter prilepljeni na telefone in druge novodobne igračke. Pogosto je slišati, da so prejšnje generacije veliko bolj zavihale rokave, zato ni čudno, da le 55 odstotkov anketiranih meni, da mladi trdo delajo. Resna primerjava kaže drugače. Med rednim in podiplomskim študijem imajo mladi tudi po tri službe, da pokrijejo sprotne izdatke. Po diplomi pa ne dobijo redne zaposlitve in o prednostih stalnega delovnega mesta lahko le sanjajo. Več kot 40 odstotkov jih mora (seveda ne po lastni izbiri) sprejeti začasno delo. Plačila, ki stagnirajo, jih silijo v delo po strani. Statistika je potrdila, da je med tistimi, ki imajo po več slabo plačanih delovnih mest, kar 43 odstotkov milenijcev. Eden od štirih srečnežev, ki so le dobili redno zaposlitev, pa v letu 2016 ni izkoristil niti dneva plačanega dopusta. Kdo torej dela več?

Mit št. 7: Zasvojeni so z družbenimi omrežji

Milenijci ne skrivajo, da čepijo na družbenih omrežjih. To so njihove vode, v katerih plavajo kot ribe. Razumljivo, saj so odraščali v času, ko so se omrežja pojavila in razcvetela. Primerjava z drugimi pa vseeno ne dopušča trditve, da so zasvojeni z omrežji. Tisti, ki preživijo največ časa na družbenih omrežjih, so stari med 37 in 52 let in spadajo v generacijo X. S sedmimi urami na teden prekašajo milenijce za 40 minut. Ko se bo upokojila še starejša generacija, se kaj lahko zgodi, da bodo milenijci padli na tretje mesto. Že zdaj namreč veliko čivkajo, ko bodo doma, bodo pa lahko še več.

Mit št. 8: So »rdečkarji«

Bernie Sanders je bil predsedniški kandidat, ki ga je podprla večina mladih volivcev. To po mnenju milenijcev še ne pomeni, da se učijo na pamet delavsko himno Internacionalo ali da nosijo v žepu Komunistični manifest. Pravijo sicer, da so sumničavi do kapitalizma, kar potrjuje podatek, da skoraj polovica študentov misli, da je socializem boljši. V anketi je kar 43 odstotkov milenijcev, starih od 18 do 29 let, pohvalilo socializem, medtem ko jih je bilo med starejšimi nad 65 let le 14 odstotkov. Za številkami se razkriva tudi druga plat. Milenijci podpirajo dobre strani socializma, a ga ne bi posvojili v celoti. Všeč sta jim predvsem zdravstveno zavarovanje in brezplačna izobrazba. Za tem tiči še ena zanka: tako mnenje je najbolj razširjeno v študentskih letih, ko pa začnejo služiti denar in jim na leto priteče na račun od 40.000 do 60.000 dolarjev, jih socialna država ne zanima več. Označba z »rdečkarji« je zato neprimerna.

Resnica št. 1: So varčni

Milenijci so morali skozi najhujšo finančno krizo po velikem polomu v tridesetih letih prejšnjega stoletja, zato se zavedajo, kako pomembno je varčevanje. Kar 72 odstotkov jih v povprečju pri 22 letih začne dajati na stran nekaj denarja za stara leta. Iz poročila bančnega velikana JP Morgan Chase je razvidno, da vsak mesec celo napraskajo nekaj prihrankov za potovanje, nakup stanovanja in rezervo za nujne primere. Ti podatki jemljejo sapo, ko pa se ve, da eden od petih odraslih živi v revščini. Iznajdljivosti pri varčevanju so milenijci dodali še iskrenost. Nimajo skritih računov ali denarja v nogavicah pod žimnico kot njihovi starši in finančnega stanja ne skrivajo pred partnerji.

Resnica št. 2: So nezaupljivi

Ko gre za zaupanje, so milenijci zelo sumničavi. Po raziskavi jih le 19 odstotkov verjame, da se večini ljudi lahko zaupa. Za primerjavo: pri generaciji X je zaupljivih 31 odstotkov, pri tihi generaciji 37 in med baby boomerji 40 odstotkov. K nizki stopnji zaupanja pripomorejo tudi telefoni. Znanstveniki trdijo, da se zaupanje gradi z medsebojnimi stiki. Veliko raziskav kaže, da telefon, četudi samo leži na mizi, moti osebne stike. In ker kar 90 odstotkov milenijcev prisega, da imajo telefon vselej ob sebi, ni čudno, da težko vzpostavljajo trdnejše vezi z ljudmi. Posredno je manjše tudi zaupanje.

Resnica št. 3: Pomanjkanje vsakodnevnih veščin

Še sreča, da milenijci večinoma živijo pri starših, kajti vsakodnevni opravki jim ne gredo od rok. Ne znajo oprati perila, popraviti kakšne malenkosti pri avtu, še z zemljevidi se ne znajdejo. Komaj osem odstotkov milenijcev zna preveriti pritisk v avtomobilskih gumah. Raziskava je potrdila, da pripadniki generacije baby boom premorejo mnogo več znanja o dnevnih opravilih kot milenijci. Nenavadno, saj obvladajo splet in lahko marsikaj preverijo. A ta način učenja med njimi ni zaživel. Morda je čas, da se odlepijo od domačega ognjišča ter vzamejo v roko šivanko in sukanec.

Resnica št. 4: Jezik za zobmi

Ko gre za javno besedo, je generacija milenijcev zadržana. Študija je pokazala, da večina podpira omejitve in previdno izbiro besed, da ne bi nehote užalili kakšne manjšinske skupnosti. Medtem ko so starejše generacije veliko bolj svobodne in brez premisleka odprejo usta, imajo milenijci raje jezik za zobmi. Vzrok za tolikšno zadržanost in premišljenost bržkone tiči v pisani populaciji. Milenijci so namreč daleč najbolj raznolika ameriška generacija doslej. So mešanica kulturnih, socialnih, političnih in ekonomskih sil, zato so bolj uglašeni z različnimi skupnostmi. Na tak način so hote ali nehote vzpostavili bolj razumevajoče stike. To ne pomeni, da odvračajo oči od težav in da nenehno molčijo, le da niso nagnjeni k populističnim provokacijam, značilnim za starejše rodove.

Resnica št. 5: Ne marajo uveljavljenih praznikov

Znotraj generacije so zahvalni dan spremenili v prijateljski dan, saj jim je bližje druženje s prijatelji kot z razširjeno družino. Ne diši jim niti božič, dojemajo ga kot družinski dogodek. Milenijci se ne identificirajo z religijo, božič ima za njih bolj kulturno kot versko vlogo. Uveljavljene praznike jemljejo kot praznike starejših rodov in se v njih ne najdejo, zato imajo svoje. Dan pred valentinovim praznujejo po televizijski seriji imenovan galentinovo, dan pa je posvečen samskim ženskam. Moški so si omislili Super Bowl Monday. Prvi ponedeljek po finalu ameriškega nogometa bodo ostali doma, kar je delodajalce že zaskrbelo. Dopust je namreč napovedalo kar 111 milijonov Američanov, zato se jim obeta več kot tri milijarde izgube. Praznike, s katerimi se milenijci ne morejo poistovetiti, preprosto spreminjajo v tisto, kar jim je blizu in ustvarjajo svojo tradicijo.

Tabela za lažje razumevanje generacij:

  • milenijci: rojeni med letoma 1981 in 1997;
  • generacija X: rojeni med letoma 1965 in 1980;
  • generacija baby boom: rojeni med letoma 1946 in 1964;
  • tiha generacija: rojeni med letoma 1928 in 1945.

Vir: The Boston Globe

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri