70 let Slovenske filharmonije: Slovenski filharmoniki med ljudi

70 let Slovenske filharmonije: Slovenski filharmoniki med ljudi (foto: Arhiv slovenske filharmonije) Arhiv slovenske filharmonije
7. 10. 2018

Glasbeniki Slovenske filharmonije razvijajo projekt družbene odgovornosti, v okviru katerega muzicirajo za ljudi, ki zaradi različnih življenjskih okoliščin njihovih koncertov v filharmoniji ne morejo obiskati.

Violinista Janez Podlesek in Matjaž Porovne, violist Oliver Dizdarević in violončelist Klemen Hvala so glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije, ki ustvarjajo tudi v Godalnem kvartetu Dissonance. V letu, v katerem njihova matična ustanova obeležuje 70 let povojnega delovanja, so se podali med ljudi. Toda to ni bilo še eno klasično gostovanje glasbenikov Slovenske filharmonije, temveč muziciranje s tankočutnim posluhom za ljudi, ki jim zaradi različnih okoliščin ni dano sprehoditi se skozi Kongresni trg, vstopiti v najlepšo koncertno stavbo v državi, arhitekta Adolfa Wagnerja, in prisluhniti vrhunskim filharmonikom. Doslej so s svojimi koncerti navdihovali občinstvo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, Domu starejših občanov Kolezija in v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana.

Praznujmo skupaj

Violončelist Orkestra Slovenske filharmonije, od januarja pa tudi pomočnik direktorice Orkestra, mag. Klemen Hvala, se je v letu, ko Slovenska filharmonija z več svojimi sestavi obeležuje pomembne jubileje, domislil, da bi praznovali drugače, vključujoče: »Letos Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, katerega člani smo tudi člani godalnega kvarteta Dissonance, obeležuje 25 let od ustanovitve. Zato smo želeli, da z nami praznujejo tudi tisti, ki se zaradi različnih življenjskih okoliščin ne morejo redno udeleževati naših koncertov, pa bi si to želeli. Ko sem idejo predstavil vodjem ustanov, ki skrbijo za tovrstne skupine ljudi, so ponudbo z veseljem sprejeli. V januarju letos sem sprejel naloge pomočnika direktorice SF za področje orkestra, zato sem idejo predstavil predstavnikom orkestra ter članom obeh svetov, ki so bili ideji naklonjeni. Ob 70-letnici ustanovitve povojne Slovenske filharmonije smo zato celotne aktivnosti speljali v imenu Slovenske filharmonije.«

Od Male nočne glasbe do vročih latino ritmov

Čeprav v zavodih, ki jih je doslej obiskal godalni kvartet Dissonance, pripravljajo posamezne kulturne prireditve, takšnih koncertov tamkajšnji varovanci v okviru ustanov nimajo priložnosti slišati. Toda ker glasbeniki verjamejo v sprejetost, solidarnost in enakost, so starejšim, bolnikom, posameznikom s posebnimi potrebami in zapornikom pripravili koncerte, ki so občinstvu še dolgo odmevali v srcih, ali kot pripoveduje mag. Klemen Hvala: »Program smo sestavili tako, da ni bilo prevelike razlike med tem, kakšne skladbe sicer igramo, in tem, kar je primerno za občinstvo, za katero smo igrali. Tako smo najprej zaigrali novo, svežo in vedro skladbo Sagittarius, ki jo je mlad slovenski skladatelj Tilen Slakan napisal letos prav za nas, v nadaljevanju pa Malo nočno glasbo W. A. Mozarta. Koncert smo sklenili s tremi priredbami  plesnih skladb latinskoameriških skladateljev.«

Zaporniki na klasiki

Obiskovalci družbenoodgovornih koncertov so bili nad gostujočim kvartetom navdušeni in za obisk hvaležni, o čemer pričajo številni zapisi obiskanih ustanov. In čeprav so profesionalni glasbeniki vajeni najrazličnejših prizorišč in odzivov, so bili ti koncerti tudi zanje posebna izkušnja: "Povsod smo bili deležni zelo lepega sprejema in odziva na naše igranje. Po koncertu v CUDV Draga so se nam na odru pridružili otroci, ki so si zaželeli stika z nami in našimi instrumenti, zato smo jim pokazali, kako se nanje igra, in jih spodbujali, da tudi sami poskusijo malo zaigrati. Ves čas koncerta so se vsak po svoje v okviru svojih omejitev zibali in poplesavali v ritmu glasbe. Navdušeni pa niso bili le otroci, temveč tudi njihovi starši in vzgojitelji. V domu starejših občanov nas je po koncertu izjemno lepo nagovorila ena izmed varovank tega doma, po koncertu pa smo se srečali z nekdanjim članom Orkestra Slovenske filharmonije, ki je že več let upokojen. Najštevilnejše je bilo občinstvo v rehabilitacijskem centru Soča. Tam se je bolnikom pridružilo številno bolniš­nično osebje, tako da smo igrali pred prenapolnjeno dvorano. Posebno presenečenje pa smo doživeli v ljubljanskih zaporih. Direktor zaporov nam je namreč povedal, da so vsi njihovi varovanci, ki so se udeležili koncerta, prišli prostovoljno. Poslušali so tiho, zbrano in na koncu koncerta pokazali navdušenje in nas vabili, naj še pridemo. Ta koncert jim je res nekaj pomenil.«

Cikel družbenoodgovornih koncertov je za glasbenike Slovenske filharmonije dodatna obveznost, ki terja dodaten trud, a jih po besedah Klemna Hvale bodri zadovoljstvo, ki ga glasbeniki doživljajo ob komornem muziciranju, predvsem pa čudoviti odzivi, zato moč ne jenja in volje za nov cikel podobnih koncertov ne manjka.

Ritmični in melodični odklop od vsakdanjih skrbi

Slovenska filharmonija si z različnimi projekti prizadeva,  da bi svoje delo približala družinam, mladim in skupinam, ki jih klasika ne zanima na prvo žogo. Morda tudi zato, ker je nikoli niso imeli priložnosti slišati, je spoznati. »Slovenska filharmonija je javno financirana institucija, ki zapolnjuje praznino na področju simfonične in vokalne glasbe. Brez javnega financiranja institucija ne bi mogla delovati, zlasti pa ne bi mogla ponujati svojih koncertov simfonične in vokalne glasbe po izjemno dostopnih cenah, ki so, zlasti v primerjavo s tujino, zelo nizke. Javnosti ponujamo glasbeno umetnost, ki ni le lepa, temveč tudi koristna. Poslušalci lahko v dobri uri uživajo v čudoviti glasbi, se prek melodičnih in ritmičnih tokov povežejo z izvajalci ter se v tem času popolnoma 'odklopijo' od vsakodnevnih skrbi in tegob.

Pomembno pa je, da znajo poslušati. Klasično glasbo je treba znati poslušati, tako kot je visoko literaturo treba znati brati. Zato je glasbena umetnost obvezen del splošne izobrazbe, naša naloga pa je, da klasično glasbo ponudimo tudi najmlajši generaciji poslušalcev, ki bodo nekoč postali redni obiskovalci naših koncertov. Zato v tej koncertni sezoni poleg drugih dogodkov, namenjenih mladim, uvajamo ciklus družinskih koncertov, ki se bodo zvrstili v šestih sobotnih dopoldnevih in bodo namenjeni in programsko prilagojeni otrokom in mladostnikom različnih starostnih skupin,« pogovor sklene mag. Klemen Hvala, pomočnik direktorice Orkestra slovenske filharmonije.

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: arhiv Slovenske filharmonije

Nova Jana že v prodaji

Jana

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri