7 razlogov, da se odpoveste otrokom, iz ust znanstvenikov

7 razlogov, da se odpoveste otrokom, iz ust znanstvenikov (foto: profimedia) profimedia
14. 11. 2018

V primeru, da razmišljate, ali bi imeli otroke ali ne, vam ta članek ne bo ponudil odgovora. Pravega odgovora namreč ni.

Nekaj razlogov, da se odpoveste naslednikom je očitnih: otrok vam bo življenje obrnil na glavo, neprespane noči in skrbi, pa še vaša kariera se lahko zvrne v brezno. Na drugi strani je lahko odločitev za otroka ena boljših v vašem življenju. Malček vas izpolni, ponuja vam izkušnjo brezpogojne ljubezni, ob njem zaužijete ogromno veselja ob prvem kobacanju, besedah, nasmešku … Ali pa se starševska izkušnja umesti nekje vmes.

Odločitev je seveda povsem individualna in jo mora vsak sprejeti sam. Medtem ko tehtate razloge za ali proti, vam bodo morda prišle prav ugotovitve znanstvenikov.

Večje segrevanje podnebja

Več razprav na bioetičnem področju se je glede na okoljske učinke dotaknilo moralnosti odločitve, da bi imeli otroke. Travis Rieder z bioetičnega inštituta na ameriški univerzi Johns Hopkins zagovarja mnenje, da otrok ogromno prispeva h klimatskim spremembam, zato bi bil logičen resen premislek o tem, da bi imeli več otrok. Reider navaja raziskavo z oregonske univerze, ki kaže, da se otrok manj v družini izjemno pozna pri ogljičnem odtisu in da s tem ogromno prispevamo k okolju. Izračuni so temeljili na porabi energije, prevozih, izbiri hrane in drugih dejavnostih, ki povzročajo emisije ogljikovega dioksida.

Minusi na delovnem mestu

»Zaradi materinstva so se prijele domneve, da so ženske manj kompetentne in manj predane poklicni karieri. Posledično se od njih zahteva več in dobijo manj priložnosti,« piše v svežem poročilu LeanIn,Org and McKinsey & Company. Poročilo se nanaša na študijo z univerze Cornell, s katero so ugotovili, da so delodajalci nagnjeni k diskriminaciji mater. Sestavni del raziskave so bile tudi lažne vloge za službo s skoraj povsem enakimi življenjepisi. V prijavah za službo je bila le ena razlika – nekateri kandidati in kandidatke so omenili, da so člani šolskega sveta.

Moške, ki so omenili članstvo v svetu šole, so poklicali pogosteje od tistih, ki niso sodelovali na šoli. Pri ženskah je bila slika drugačna: pri članicah sveta šole je bilo pol manj klicev kot pri nečlanicah. Udeleženci raziskave so hkrati ocenili matere kot najmanj zaželene kandidatke za delovno mesto. Menili so, da so slabše usposobljene in manj predane delu kot ženske brez otrok in moški. Prosilcem za službo med očeti so hkrati pripisali večjo predanost delu kot ne-očetom. Ocenili so še, da imajo pravico do zamujanja v službo in to v občutno večji meri kot moški brez otrok.

Nižja plača za matere

»Pri večini moških se očetovstvo pozna z dodatki pri plači, večina žensk je za materinstvo kaznovana z nižjim dohodkom,« so izsledki raziskave, do katerih sta prišla Jonathan Cowan in dr. Elaine C. Kamarck. Michelle J. Budig z univerze Massachusetts-Amherst pa je v akademski razpravi zapisala: »Medtem ko se razlika v plačah po spolu manjša, se veča razlika, povezana s starševstvom.« Budigova, ki že 15 let obravnava to temo, je ugotovila, da moški, ki imajo otroka, v povprečju zaslužijo šest odstotkov več, medtem ko matere izgubijo po štiri odstotke plače za vsakega otroka. Ženske torej, ki so že tako manj plačane, z materinstvom izgubijo denar, moški z višjimi dohodki pa na ta račun celo pridobijo. »Največ krivde za takšne razmere lahko pripišemo naši kulturi in pristranskosti,« je za časnik The New York Times povedala Budigova.

Spremembe v prijateljskih odnosih

Pri reviji Child magazine so anketirali okrog tisoč staršev, in skoraj polovica očetov in mater je zatrdila, da imajo po rojstvu otroka manj prijateljev. Preden se je družina povečala, je bilo 69 odstotkov žensk in 67 odstotkov moških zadovoljnih s prijatelji, ko je doma zavekal dojenček, je odstotek zadovoljnih pri ženskah padel na 54 in pri moških na 57 odstotkov.

Eden od vzrokov za upad je čas. Prej so ženske v povprečju preživele v prijateljskem krogu 14 ur tedensko, moški 16, potem je številka izrazito padla – na pet ur pri ženskah in šest ur pri moških. Drugi faktor je v vsebini prijateljskih odnosov. Ženske so povedale, da so se pred nosečnostjo v prijateljski družbi predvsem zabavale, po porodu pa je večina bolj kot zabavo potrebovala nekoga, ki zna dobro in potrpežljivo poslušati.

Otrok vpliva na zakon

Pri analitičnem pregledu študij so raziskovalci ugotovili, da starševstvo negativno vpliva na zadovoljstvo zakoncev. Manj veselja gre na račun konfliktov, ki izhajajo pri vzpostavljanju novih vlog v razmerju in ob otroku omejene svobode. Raziskava je izpostavila tudi dejstvo, da se nezadovoljstvo zakoncev poveča z vsakim naslednjim otrokom.

Pri ženskah je zadovoljstvo močno upadlo ob dojenčkih, medtem ko je na moške vplivalo enako ne glede na starost otroka. Mladi starši iz višjih socialno-ekonomskih skupin so ocenili, da je otrok izredno negativno vplival na kakovost njihovega zakona.

Slabše zdravstveno stanje

John Dick, ustanovitelj CivicScience, platforme za ankete, ki je zabeležila več kot milijon odgovorov na vprašalnike o »starševskem statusu«, je v Quartzu zapisal, da zakonci brez otrok živijo bolj zdravo kot par z naraščajem. Postregel je tudi z rezultati ankete: 75 odstotkov zakoncev brez otrok spi najmanj po osem ur, ob otroku se je spanje za 29 odstotkov staršev spustilo pod šest ur. Razlika je tudi pri pitju kave. Redno dnevno pitje kave je pri parih z otrokom 38 odstotkov višje kot pri zakoncih brez otrok, 73 odstotkov »samskih« zakoncev nikoli ne kosi v restavracijah s hitro prehrano in 38 odstotkov jih zavije najmanj enkrat tedensko v telovadnico, medtem ko se hitri prehrani izogne le 38 odstotkov staršev, 17 odstotkov se jih ne ukvarja z vadbo, 10 odstotkov meni, da imajo preveč kilogramov, 54 odstotkov pa jih kadi.

Manjša zakonska sreča

Veliko ljudi ocenjuje uspeh s tem, kako srečni so, številne študije pa kažejo, da ima pri oceni sreče glavno vlogo naraščaj. Sonja Lyubomirsky, ki se je posvetila raziskovanju občutka sreče, je v tedniku Time razložila, da nekatere študije potrjujejo, da so starši bolj srečni od ne-staršev, medtem ko se iz drugih raziskav da sklepati nasprotno. Iz podrobne analize raznovrstnih raziskav pa je potegnila naslednja sklepa:

  • mladi starši in starši z majhnimi otroki so izrazito nesrečni;
  • očetje, zakonci z otroki in zakonci, katerih otroci so že zapustili družinsko gnezdo, so povedali, da so zadovoljni, srečni in da ima njihovo življenje smisel.

Dodala je še, da »so vsi starši zatrdili, da ima njihovo življenje ob otrocih večji pomen, kar kaže, da je nagrada za starševstvo neotipljiva in da presega dnevne vzpone in padce.«

Vir: Business Insider

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri