Čeprav se zdi, da je vsem znano, da je Zemlja okrogla, se manjšina ljudi še vedno oklepa nerazumljive ideje, da je ploščata.
Če preskočimo norega Mika Hughesa, ki se hoče izstreliti v nebo in dokazati, da živimo na ploščatem planetu, in če zanemarimo nedavno mednarodno konferenco o ploščatosti Zemlje, so imeli zagovorniki te teorije dovolj časa za iskanje dokazov, a niso postregli z nobenim.
Morda je pravi čas, da nanizamo načine, s katerimi lahko dokažemo nasprotno – Zemlja je zanesljivo okrogla.
1. Poglejte navzgor
To je zelo preprosto. Zazrite se v nočno nebo in z določenih točk na planetu boste videli določena sozvezdja. Nekdo v Avstraliji bo gledal drugačno razporeditev zvez kot nekdo v Franciji, zvezde Severnice na primer ne morete videti z južne hemisfere.
Ko bi bila Zemlja ploščata, bi vsi videli enako zvezdnato nebo.
2. Poglejte navzdol
Enako preprost dokaz za okroglino planeta je merjenje sence. Senci dveh oseb, ki se ob istem času postavita različno daleč od ekvatorja, nista enako dolgi.
Na ravni ploščadi bi bili senci iste dolžine. To je vedel Eratosten že pred tremi tisočletji.
3. Stehtajte se
Zaradi gravitacije, ki vse vleče k središču planetarne mase, tehtnica na katerikoli točki na svetu pokaže enako težo.
Na ploščatem planetu bi nas zaradi oddaljenosti od središča vleklo na stran, v središču pa navzdol. Zagovorniki ploščatosti zato zanikajo gravitacijo, a če bi imeli prav, se sploh ne bi mogli stehtati. Pa ne samo to, brez gravitacije bi bili mrtvi.
4. Poletite na Antarktiko
Neverni Tomaži trdijo, da je Antarktika le ogromna ledena stena okrog ploščate Zemlje. A če bi to držalo, bi letala, ki preletavajo najbolj južno celino, padla s planeta, mar ne?
5. Poglejte na uro
Za razlago letnih časov pristaši ploščate Zemlje pravijo, da sonce kroži nad ploščo, toda ta trditev ne pojasni časovnih pasov.
»Neverniki« skušajo menjavo dneva in noči razložiti z naslednjo teorijo: sonce ne sije v vseh smereh, ampak lebdi nad nami kot ogromen žaromet in se vrti okrog severnega tečaja. Na nebu je ves čas in ko niste pod njim, je noč, ko pa ste, je dan.
Poglejmo njihove trditve z znanstvenimi očmi. Namesto pravih odgovorov imajo kup na hitro skrpanih misli brez celovite, argumentirane slike. Njihovi forumi so pravzaprav polni takih »zakladov«. Če potegnemo črto, ugotovimo, da se nihče ni lotil matematike. Doslej še niso izdelali modela ploščate Zemlje, s katerim bi z matematičnimi enačbami razložili premike na nebu in napovedali gibanje planetov. Niso izračunali, kolikšen naj bi bil polmer tira, po katerem se giblje sonce, niti kolikšna je površina, ki jo sonce osvetljuje.
Za konec še to: vsakdo, ki si je kdaj ponoči svetil z baterijo, ve, da lahko snop svetlobe vidimo tudi s strani. Enako bi veljalo tudi za ploščato Zemljo.
6. Pograbite kompas
Naš planet ima magnetno polje, ki ga ustvarja tekoče železo v jedru Zemlje. Če bi bila Zemlja ploščata, ne bi imela jedra. Četudi bi namesto jedra imela sloj tekoče kovine, se planet ne bi vrtel tako, da bi ustvaril magnetno polje.
7. Foucaultovo nihalo
Francoski fizik Leon Foucault je leta 1851 javnosti predstavil svoj eksperiment z nihalom. Danes si lahko v muzejih po vsem svetu sami ogledate njegov preizkus. Nihalo se na oko giblje enakomerno naprej in nazaj, v resnici pa se ravnina gibanja spreminja, kar potrjuje, da se planet pod našimi nogami vrti.
Vir: Independent
