Za pojem zrelost se zdi, da si vsakdo predstavlja svojo definicijo. Pogosto jo uporabljamo, ko hočemo izpostaviti določeno stopnjo odgovornosti. Z izrazom zrela oseba označujemo nekoga, ki deluje zbrano, osredotočeno, ima stalno službo, svoje stanovanje, družino in podobno.
Sicer pa radi pravimo, da leta prinesejo zrelost. Kar pa ni nujno res - marsikdo med nami pozna ljudi v t. i. zrelih letih, ki pa bi jih dejansko težko označili za zrele. Kaj je torej zrelost? V bistvu gre za to, kakšna je oseba in kako se vede do drugih. Ja, vsekakor obstaja zveza med odgovornostjo in zrelostjo, a zgolj odgovornost ni tista, ki definira zrelost. Zrelost je tista, ki uravnava odgovorno vedenje. Če vas zanima, kaj vse označuje osebnostno zrelost, bodite pozorni na šest znakov, ki jih navajamo v nadaljevanju.
1. Zmožnost komunikacije
Eden od bistvenih postulatov komunikacije je, da naj bo učinkovita. Taka komunikacija vključuje več poslušanja kot govorjenja in premislek, preden odpremo usta. Veliko ljudi pogrne že pri tej točki, saj izustijo prvo stvar, ki jim pade na pamet. No, če smo iskreni, so taki odzivi občasno dobrodošli (s strani tesnih prijateljev, družinskih članov ...), a ne v vsakem primeru. Ko komunicirate z drugimi ljudmi, imejte v mislih dejstvo, da kvantiteta ni kvaliteta.
2. Zmožnost sodelovanja v razpravi brez žaljenja
Vsak med nami ima svoje mnenje o dogodkih okrog nas, politiki, glasbi, knjigah ... Moramo pa sprejeti dejstvo, da se vsi pač ne strinjajo z našimi stališči in da ima vsakdo pravico do svojega (četudi se nam osebno zdi čisto zgrešeno). Zato bodite pozorni, ko debatirate o kakšni temi - če se s sogovornikom ne strinjata, lahko hitro pride do kakšnega spora. Osebnostno zreli ljudje se bodo znali temu elegantno izogniti, saj drugih ljudi ne žalijo in jim ne sodijo. Rekli bodo samo: Strinjam se s tem, da se ne strinjava. Spoštujte mnenje drugih ljudi, saj tudi vi pričakujete spoštovanje do svojega mnenja.
3. Popolno samosprejetje
Vsi zlahka pri sebi sprejmemo stvari, ki so nam všeč. Težje pa si je priznati, da imamo temno plat, ki nam ni najbolj všeč, a pomembno je, da sprejmemo tudi to. Obstaja velika razlika med samopoznavanjem in samozaupanjem. Najprej moramo sebe dobro poznati, da bi si lahko zaupali. Če vemo, kakšne so naše prednosti in slabosti, si lahko zaupamo, da bomo znali uravnovesiti eno in drugo plat. Pravzaprav pri samosprejetju gre za razumevanje - tako sebe kot sveta, ki nas obkroža.
4. Zavednost
Zavednost ne vključuje samo vas. Vključuje dejstvo, da se zavedate vseh okrog sebe. Res se je dobro zavedati lastnega čustvenega stanja in vsega, kar se vam dogaja. Če pa pri tem izključite vse druge okrog sebe, je tako, kot da bi po svetu hodili s plašnicami na očeh. Na tej točki se v povezavi z zrelostjo spet "pojavi" odgovornost. Moramo vedeti, da smo odgovorni tudi za ljudi okrog nas, ne pa samo zase.
5. Zmožnost sprejemanja lastnih zmot
Vračamo se k drugi točki. Ljudje imamo različne življenjske poglede. Z zrelostjo tudi ugotovimo, da nekateri naši pogledi niso ravno najboljši. Na tej točki je treba skleniti kompromis s seboj (to je zrelo ravnanje) - ego pustimo ob strani in sprejmimo svojo zmoto. Potem lahko gremo naprej obogateni z novim spoznanjem.
6. Osebna rast je prizadevanje, ne pa naloga
Izjemnega pomena za resnično zrelost je vaša pripravljenost na odkrivanje samega sebe. Nezrela oseba bo prepričana, da je najboljša, kot zmore biti. Ego jo bo prepričal, da ni ničesar, kar bi morala odpraviti ali popraviti. Težava s tako miselnostjo je sledeča: nekateri so prepričani, da je osebna rast namenjena samo odpravljanju pomanjkljivosti, ne pa grajenju na temelju, ki že obstaja. Osebna rast je nekaj, kar počnemo, ker si želimo biti boljši, ne pa tisto, kar delamo, da bi odpravili nekaj, kar nam pri nas ni najbolj všeč.
Povzeto po thinkinghumanity.com
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
