Potem, ko se je v ponedeljek komaj polegla Trumpova vojna napoved medijem zaradi poročanja o obsegu množic na njegovi inavguraciji v petek v primerjavi z inavguracijo prejšnjega predsednika Baracka Obame januarja 2009, se je v ponedeljek, ko sedel za predsedniško mizo v ovalni pisarni vse skupaj šele zares začelo.
Takoj v ponedeljek je namreč Donald Trump podpisal nekaj ukrepov, med drugim sta bila dva še posebno odmevna ...
1. Umik ZDA od prostotrgovinskega sporazuma TTP
V skladu s pričakovanji je napovedal umik ZDA od sporazuma o prosti trgovini Azije in Pacifika (TPP), ki so ga sklenile vlade 12 držav območja z namenom oblikovanja trgovinskih pravil kot protiutež vse večjemu vplivu Kitajske.
Na tem mestu gre vendarle spomniti, da je ameriški senat ratifikacijo tega sporazuma dejansko zavrnil že v času predsednika Baracka Obame, proti njemu pa se je poleg Trumpa izrekel tudi nekdanji predsedniški kandidat demokratov Bernard Sanders. "To, kar sem sedaj storil, je velika stvar za ameriške delavce," je zagotovil Trump, ko je odstopil od sporazuma, ki niti ne velja.
2. Prekinitev financiranja pomoči pri splavu po svetu
Trump je prav tako pričakovano in podobno kot leta 2001 George Bush mlajši podpisal tudi izvršni ukaz o prekinitvi financiranja mednarodnih organizacij, ki po svetu informirajo ali pomagajo ženskam pri splavu. Tako imenovano politiko "Mexico Cityja" je leta 1984 začel Ronald Reagan, Bill Clinton je financiranje obnovil, Bush mlajši ga ukinil, Obama obnovil, Trump pa sedaj spet ukinil.
A medtem ko je ta Trumpova poteza opogumila nasprotnike pravice do splava v ZDA, da ti vse bolj upajo, da bo umetna prekinitev nosečnosti kmalu prepovedana tudi doma, pa zagovorniki opozarjajo, da zakonska prepoved ne bo rešila ničesar, le ženske bo potisnila iz rok zdravnikov v roke mazačev. Na ukrep se je dan kasneje odzvala tudi Nizozemska, ki je pozvala k zbiranju mednarodne pomoči za financiranje zdravstvenih centrov, kjer nudijo tudi možnost splava, v državah v razvoju.
In ko se je na Twitterju komaj poleglo razburjenje prvega dne, že je Donald Trump v torek, 24. januarja, ponovno razburil, tokrat okoljevarstvenike ...
3. Odprava prepovedi nadaljne gradnje naftovodov Keyston
Potem ko je Donald Trump direktorjem General Motorsa Mary Barra, Fiat Chryslerja Sergiu Marchionneju in Forda Marku Fieldsu ponujal davčne ugodnosti, če bodo zaposlovali doma, je zbranim zagotovil, da takšnega okoljevarstvenika, kot je on, ni na svetu, saj da je na tem področju prejemal številne nagrade, nato pa že v naslednji sapi napovedal, da bo njegova vlada odpravila prepoved nadaljevanja gradnje naftovodov Keystone XL in Dakota Access na severozahodu ZDA. Naftovoda povezujeta Kanado in ameriške rafinerije na jugu ZDA.
Administracija predsednika Baracka Obame je leta 2015 ustavila naftovod Keystone, uradno zaradi pogajanj o pariškem podnebnem sporazumu, lani pa še Dakoto, ker je bila gradnja predvidena pod jezerom Oahe, iz katerega indijansko pleme Stoječa skala dobiva pitno vodo, blizu pa so tudi njihova zgodovinska nahajališča.
Trumpova vlada je že napovedala tudi, da namerava zaustaviti uveljavitev okoli 30 okoljevarstvenih pravil, ki so bila sprejeta v zadnjih mesecih vlade predsednika Baracka Obame. Gre za višje standarde čistega zraka, standarde obnovljivih virov energije in podobno. Trump, ki je celotno kampanjo trdil, da so podnebne spremembe izmišljotina v korist Kitajske, naj bi ukaz podpisal že v petek takoj po inavguraciji.
Že naslednji dan pa je Donald Trump spet pridno podpisoval ...
4. Ukrepi za omejevanje priseljevanja v ZDA
Tokrat so bili na vrsti ukrepi za omejevanje priseljevanja v ZDA za begunce in iz držav, ki imajo težave s terorizmom (kot so Irak, Iran, Libija, Somalija, Sudan, Sirija in Jemen). Novo odprto temo je na nek način morda napovedoval tudi njegov sinočnji tvit, v katerega je zapisal: "Jutri imam v načrtu velik dan glede domovinske varnosti. Poleg vseh drugih stvari bomo zgradili zid."
Strokovnjaki za priseljevanje so še povedali, da bo novi predsednikov ukaz za 120 dni zamrznil prihode vseh beguncev, vključno s sirskimi, 30 dni pa ne bi izdajali nobenih vizumov državljanom držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom.
In medtem, ko je tekom dneva postalo tudi jasno, da Donald Trump navkljub mnenju njegovih svetovalcev ne bo prenehal drezati v gnezdo, v katerem so lahko tudi tiste ose, zaradi katerih bi sam lahko zašel v težave, je napovedal, da bo zahteval ...
5. Napoved preiskave o domnevnih volilnih prevarah!
"Zahteval bom veliko preiskavo o prevarah v zvezi z volivci, ki so registrirani v dveh državah, ki so nezakoniti ali so celo bili registrirani za volitve, čeprav so že dolgo mrtvi," je zapisal Trump in napovedal, da bodo v ZDA glede na izide preiskave poostrili volilne postopke.
Naj spomnimo, da so Trumpovi odvetniki v času, ko je kandidatka zelenih Jill Stein zahtevala ponovno preštevanje glasovnic z volitev v nekaterih zveznih državah na sodiščih, sicer trdili, da ni nobenega dokaza o volilnih prevarah ali nezakonitih dejanjih.
V ameriške medije pa je medtem pricurljala še ena govorica.
6. Govorice o vrnitvi "posebnih zasliševalskih metodah" terorističnih osumljencev
Ameriški mediji naj bi od neimenovanih virov v novi administraciji dobili osnutke izvršnih ukrepov, ki jih pripravlja predsednik Donald Trump glede postopkov s terorističnimi osumljenci. Predlagani ukrepi naj bi vzbujali skrbi o vrnitvi v stare čase tajnih zaporov Cie, mučenj in Guantanama.
Dokumenti, ki jih namerava podpisati Trump, sicer izrecno prepovedujejo mučenje v skladu z ameriško zakonodajo, vendar se pri tem oživlja znana dilema o definiciji mučenja. Trump je med kampanjo govoril, da je treba proti terorističnim osumljencem uporabiti veliko hujše metode, kot so jih v času administracije Georga Busha mlajšega. Takrat je veljalo, da zasliševanje z vodo, ki pri osumljencu vzbuja občutek utapljanja, ni mučenje, v času predsednika Baracka Obame pa je bila ta metoda označena kot mučenje in prepovedana.
Trump naj bi nameraval tudi odpraviti Obamovo željo o zaprtju taborišča za osumljene teroriste v Guantanamu na Kubi. Obama namreč kljub ukazu za zaprtje tega ni mogel storiti, ker mu kongres ni dal denarja, je pa do odhoda s položaja taborišče precej izpraznil in tam je le še nekaj deset ujetnikov. Novi predsednik ZDA naj bi zdaj nameraval Pentagonu naročiti, da vse sveže ujete teroristične osumljence spet pošlje v Guantanamo, ker da so razmere tam zakonite, varne, humane in v skladu z mednarodnimi konvencijami.
Glede na to, da tretjega delovnega dne novega predsednika še ni zares konec, bomo morali morda še danes seznam ukrepov, ki vznemirjajo velik del ameriškega ljudstva, še dopolnjevati.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
