5 rastlin, ki se počutijo dobro tudi v kopalnici

20. 12. 2017 | Vir: Jana
Deli
5 rastlin, ki se počutijo dobro tudi v kopalnici (foto: Shutterstock)
Shutterstock

V kopalnicah je zrak zelo vlažen in primanjkuje svetlobe. Izbrali smo pet rastlin, ki jih posebne razmere v kopalnici ne motijo.

Rastline skrbijo za boljše ozračje v kopalnici in spremenijo prostor v zeleno oazo dobrega počutja, ki vabi k sprostitvi. Nekatere rastline posebno dobro uspevajo v njej in nas pomirjajo. Na kopalnicah je pogosto le majhno okno, zato je v prostoru polsenčno do senčno. Večina rastlin sicer prenese vlago v zraku, vendar vsaka rastlina ne prenese rastišča z malo svetlobe. Zato morate nujno paziti na svetlobo, kajti rastline polepšajo kopalnico, v njej se tudi dobro počutijo in odlično uspevajo.

Temperatura v kopalnici je pogosto večja kot v drugih prostorih, zaradi rednega prhanja in kopanja je zelo velika zračna vlažnost, zato klima ustreza tropskim in subtropskim področjem. Takšna klima je težavna le za majhno število rastlin, kajti veliko naših sobnih rastlin izvira s prav takšnih področij. Če ste med srečneži, ki imajo veliko in svetlo kopalnico, se vam pri izboru rastlin ni treba omejevati in lahko uredite kopalnico poljubno. Za vse druge smo izbrali pet rastlin, ki se počutijo dobro v senčni kopalnici.

Zamija

Zamija (Zamioculcas) je ekstravagantna zimzelena rastlina, ki rada stoji v polsenčnem prostoru. Je tudi zelo robustna in jo le redko napadejo škodljivci. Zraste od 45 do 70 cm v višino. Ta polsukulent iz družine kačnikovk (Araceae) izvira iz tropskih predelov Vzhodne Afrike (Kenija) in vse do severovzhoda Južne Afrike, predvsem pa iz Tanzanije in Zanzibarja. Ima pokončna mesnata stebla, ki so pri bazi nekoliko odebeljena in na katerih rastejo temno zeleni bleščeči listi z voskastim videzom. Zamija vse leto proizvaja socvetja, ki spominjajo na kale, vendar le v optimalnih razmerah. Je zelo občutljiva za nizke temperature, ki ne smejo biti nižje od 15 °C, medtem ko brez večjih težav prenaša temperature okrog 30 °C. Količina vode, ki jo potrebuje zamija, je odvisna od količine svetlobe, ki jo rastlina prejme. Če je rastlina na zelo svetlem mestu, jo zalivajte redno, vendar zmerno vsakih 7 do 10 dni. Pazite, da voda ne ostaja v podstavku. Če je rastlina na bolj senčnem mestu, se zalivanje znatno zmanjša.

Samolist

Samolist ali spatifil (Spathiphyllum) izvira s tropskih območij Južne Amerike, kjer raste v senci velikih dreves, zato je navajen na senčna rastišča in visoko zračno vlažnost. Kopalnica z malo svetlobe ponuja idealne razmere za samolist. Ime se nanaša na ovršni cvetni list, ki je videti kot navaden list, ko se prvič pojavi. Je srednje zahtevna rastlina za gojenje v stanovanjih. Dobro uspeva tudi, če jo gojimo v vodi. Najbolj zanimiva vrsta je Spathiphyllum wallisiui iz Kolumbije. Listi so živo zeleni, suličasti in se elegantno povešajo iz srede rastline. Na dolgih steblih so cvetovi bele barve, ki so dolgo odprti. Preden ovenijo, počasi pozelenijo. Znana je še sorta Mauna Loa, ki lahko zraste do metra visoko. Spatifili poleti najbolje uspevajo v napol senčnih prostorih, tako da so zaščiteni pred sončno svetlobo. Najprimernejša temperatura pozimi je od 16 do 18 °C, poleti od 18 do 21 °C, v primeru zelo visokega odstotka vlažnosti pa uspevajo tudi pri temperaturi do 27 °C. Življenjska doba rastline je dolga. Zahteva vlažen suh zrak v prostorih, je enostavna za nego ter odporna proti škodljivcem in boleznim.

Sprostitev  v zeleni oazi

Ščitovka

Ščitovka (Aspidistra) je optimalna kandidatka za temne kote. Rada ima redno zalivanje in visoko zračno vlažnost. Leta 1820 je prišla iz Tajvana in Japonske v Evropo. V viktorijanski dobi je postala najbolj modna rastlina in zaradi svoje lepote ostala zanimiva do današnjih dni. Navajajo jo kot prvi primer hortikulture stanovanj. Rastlina ima v zemlji koreniko, iz katere poženejo veliki zeleni bleščeči listi, ki ostanejo taki nekaj let. Gre za vedno zeleno rastlino, ki tudi pri nas preživi v neogrevanih prostorih v milih zimah celo zunaj, v Sredozemlju pa sploh ostaja zunaj vse leto. Lepša je v polsenci, vendar rastlina preživi v popolnem pomanjkanju svetlobe. Cveti le redko; iz korenike požene škrlatno vijoličast zvezdast cvet, ki je povsem pri tleh. To se zgodi le takrat, če rastlino pustite nekaj let v istem loncu. Ne zahteva veliko pozornosti, potrebuje le vodo, vendar preživi tudi brez obilnega zalivanja.

Gorska palma

Gorska palma (Chamaedorea elegans) izvira iz Srednje Amerike, kjer je razširjena kot podrast, ki ima rada senco. Ker ima rada vlago, jo je treba redno zalivati, vendar ne mara stoječe vlage. Gorsko palmo odlikuje veliko dobrih lastnosti, med katerimi je prav gotovo najpomembnejša zmožnost prilagajanja sobnim razmeram. Poleg lepih pernato deljenih zelenih listov jo krasijo tudi občasna preprosta socvetja, ki se lahko pojavijo že pri mladih rastlinah. V višino zraste približno 60 cm. Gorska palma ne prenaša neposrednega sonca, čeprav ima rada svetlo rastišče. Poleti jo obilno zalivajte, pozimi pa le toliko, da se koreninska gruda ne izsuši. Od marca do julija vodi za zalivanje dodajte tudi tekoče gnojilo za zelene rastline in s tem rastlini priskrbite ključne vitamine, ki vplivajo na zdravo rast zelenih listov. Rastlino presadite le takrat, ko preraste lonček.

Sprostitev  v zeleni oazi

Zlati potos

Zlati potos (Epipremnum aureum) izvira iz subtropskih področij. Zaradi viseče rasti dobro pristaja v obešanko in je zanj dovolj prostora tudi v manjših kopalnicah. Je izjemno dekorativna sobna ovijalka, predvsem zaradi pisanih listov v rumeno zelenih odtenkih. Je trpežna rastlina, ki tolerira tako nihanja temperatur kot rahlo pomanjkanje svetlobe, zaradi epifitskih lastnosti pa vodo sprejema tudi skozi zračne korenine.<

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju