Pri založbi Mladinska knjiga so predstavili pet novosti, primernih za poletno branje. V njem so žanrsko raznolika dela: tragedija Mi smo medvedi! Friderika Backmana, romantični zgodbi Moški, ki ni poklical Rosie Walsh in Otok kamelij Tabee Bach, roman o japonski družbi Aktovka Hiromi Kawakami ter zgodovinski roman Stebri zemlje Kena Foletta.
Backman je po besedah urednice Darje Marinšek trenutno eden najbolj uspešnih švedskih pisateljev. Mednarodno slavo so mu prinesli prvenec Mož z imenom Ove ter romana Babica vas pozdravlja in Tu je bila Britt-Marie, ki so jih prevedli v več kot 40 jezikov. Prvi je postal peta najbolj prodajana knjiga v ZDA.
V prevodu Katarine Jerin je pred slovenskimi bralci njegova nova knjiga Mi smo medvedi!, ki so jo kritiki proglasili za njegovo najbolj zrelo delo doslej. Če je zanj veljalo, da se je resnih problemov loteval s hudomušnim slogom, se je tokrat premaknil k tragediji. V ospredju zgodbe je hokejski klub, na katerega stavijo v malem mestu, a se sanje čez noč razblinijo. Knjiga je po uredničinih besedah aktualna z vidika vprašanja, pod kakšnim stresom so naši otroci, ker raziskuje, kaj se zgodi, če od otrok zahtevamo preveč in jim ne postavimo mej.
Moški, ki ni poklical po besedah prevajalke Danice Križman ni le ena od ljubezenskih zgodb za poletno branje, pač pa ljubezenska zgodba, ki se zaplete v globoke psihološke vode do vprašanja, koliko lahko ljubezen, za katero pravijo, da premaga vse, odpusti. V zgodbi angleške avtorice Rosie Walsh, ki je pred tem napisala štiri romane pod psevdonimom Lucy Robinson, se po naključju srečata junaka ne ravno rosne mladosti, ki začutita, da sta se našla, a ko se za nekaj dni ločita, od moškega ni več glasu. Razkrije se mračna skrivnost iz njunih najstniških let.
Otok kamelij je prvenec nemške avtorice Tabee Bach, ki je pred tem delala kot operna dramaturginja. Lepa romantična zgodba, kot jo je označila urednica knjige Nataša Müller, pripoveduje o finančni svetovalki in nepremičninskem posredniku, ki imata trden, bolj kot ne prijateljski zakon, dokler njunega mirnega življenja ne prekine pismo, da ji je teta zapustila propadajočo vrtnarijo v Bretaniji. Roman po uredničinih besedah govori o pogumu, kako spremeniti življenje. Prevedla ga je Neža Božič.
Aktovka je roman ene najbolj priljubljenih sodobnih japonskih pisateljic Hiromi Kawakami. Mednarodno je zaslovela z angleškim prevodom te knjige, slovenskim bralcem pa jo je neposredno iz japonščine prevedel Iztok Ilc. V njem tematizira pogosto temo sodobne japonske književnosti - osamljenost oziroma samost. Ženska sredi 30. let sreča svojega nekdanjega profesorja japonščine, s katerim odkrije, da sta si v marsičem podobna, še zlasti pri predajanju dobri hrani in pijači. Roman je po prevajalčevih besedah zelo atmosferičen in čuten, po oceni urednika Andreja Ilca pa mešanica elegičnosti, poetičnosti in humorja.
Britanski pisatelj Ken Folett slovi kot avtor kriminalk in zgodovinskih romanov. V slovenščino je že bila prevedena njegova trilogija Stoletje, roman Stebri zemlje, ki je zdaj v slovenskem jeziku dostopen po zaslugi Uroša Kalčiča, pa ostaja njegova največja uspešnica. Od izida leta 1989 so ga prodali v več kot 25 milijonih izvodov, uvrstil se je tudi med prvih deset najbolj priljubljenih romanov v angleškem jeziku vseh časov.
Stebri zemlje je sicer prvi del trilogije Kingsbridge, v katerem sta še Svet brez konca in Ognjeni steber. Pri založbi so ga zaradi obsega več kot 1000 strani izdali v dveh knjigah, za jesen pa so napovedali tudi Svet brez konca, ki ga prav tako načrtujejo izdati v dveh delih. Zgodba je postavljena v srednjeveško Anglijo, v čas političnega brezvladja, ko kralj Henrik I. ostane brez naslednika. Po besedah Nataše Müller zelo lepo prikaže življenje v srednjem veku ter razvoj mest in obrti v tistem času.
