5 lastnosti, ki ločijo plitke od globokoumnih ljudi

5 lastnosti, ki ločijo plitke od globokoumnih ljudi (foto: profimedia) profimedia
9. 7. 2019

Pogosto govorimo o plitkih in globokih ljudeh, a kaj pravzaprav natančno pomeni biti globok in kako tako imenovano globino dosežemo?

V slovarju boste našli več opredelitev. Gre za ljudi, ki so sposobni močno občutiti in doživeti, za ljudi, ki odkrivajo bistvo stvari in za ljudi, ki prepoznajo osnovno bistvo. Njihove sposobnosti so vpete v tematske teme in misli, povezane pa so z znanjem, širšim vpogledom in razumevanjem. Na nasprotni strani je plitek značaj, kar pomeni, da je človek površinski in mu manjka globine.

Biti globoka osebnost torej označuje nekoga, ki premore globokoumna spoznanja in razumevanje, medtem ko je razumevanje plitkega človeka le površno in brez vpogleda. Kaj pa te definicije v resnici pomenijo in kako vplivajo na življenje posameznika ter njegov odnos do sveta in drugih ljudi? In kako neki naj postanete globokoumni namesto plitki?

Razumljivo, da vsi ne premoremo vsega znanja tega sveta, zato nekoga, ki ne razume kvantne fizike, ne bomo uvrstili med plitke ljudi. Kaj potem resnično pomeni oznaka, ko nekoga opišemo kot plitkega ali globokega?

Ponujamo vam pet razlik, ki kažejo, kako drugače se globoki ljudje obnašajo od plitkih.

1. Vidijo onkraj zunanje podobe

Plitkim ljudem pogosto pripisujemo, da presojajo druge na podlagi zunanje podobe. Iz tega sledi, da ne prijateljujejo z ljudmi, ki niso premožni in lepi. Globoke ljudi pa pri drugih bolj zanimajo njihove vrednote in jim za njihov videz ni mar. Globokoumni misleci vidijo onkraj površinske telesne pojave in cenijo druge, manj oprijemljive lastnosti, kot so prijaznost, sočutje in modrost.

2. Ne verjamejo vsega

Druga lastnost, ki jo pripisujemo vedenju plitkih ljudi, je, da brez kritičnega premisleka ali globljega razumevanja verjamejo vsemu, kar slišijo in preberejo. Globokoumni ljudje ne nasedejo vsem novicam, še zlasti ne, če so v nasprotju z njihovimi vrednotami. Čenče in napačne informacije so zanje moteče. Znajo pogledati v ozadje novic in obrekovanja ter se sprašujejo, zakaj se neka dvomljiva novica deli na tak način in kakšnemu namenu služi.

3. Več poslušajo, kot govorijo

Star angleški pregovor pravi, da plitka knjiga blebeta najbolj glasno, kar je odlična prispodoba za razumevanje razlik med plitkim in globokim človekom. Če ves svoj čas porabimo za to, da zganjamo hrup, ne moremo slišati idej in mnenj drugih ljudi. Ko je vse, kar zmoremo, le nenehno ponavljanje znanih idej, se ne moremo naučiti ničesar novega. To je velika ovira za globlje razumevanje. Primerna je še druga fraza, ki pravi, da imamo dve ušesi za poslušanje in samo ena usta za govor. To je dobro vodilo, če želimo priti do globine misli.

4. Premislijo o posledicah

Plitki ljudje velikokrat ne razumejo, da njihove besede in dejanja vplivajo na druge. Vse, kar naredimo vpliva na druge, in čeprav moramo biti iskreni do sebe, to ne more biti izgovor, da prizadenemo druge. Ste že kdaj slišali koga, ki je stresel grdo, žaljivo pripombo, potem pa upravičil svoje besede, češ da mora biti »pošten« in »zvest« sam sebi ali da mora biti »verodostojen«? V takih primerih se je bolje zadržati in se opomniti na modrost naših babic, ki so učile: »Če ne moreš reči nič prijaznega, ne reci ničesar in bodi tiho«. Naše besede lahko globoko ranijo ljudi, zato bi jih morali skrbno izbirati. Naša dejanja hkrati odsevajo naš značaj ter kažejo, kdo in kakšni smo. Če želite biti globoki, ravnajte pošteno in odgovorno.

5. Skušajo preseči svoj ego

Globokoumni ljudje razumejo, da naše vedenje večkrat poganja egoistična potreba, da bi bili boljši od drugih. Včasih celo podcenjujemo druge, da bi se sami počutili bolje. Potreba po kritiki je navadno posledica dvomov vase, občutka, da nismo dovolj dobri. Primer: nekoga s prekomerno težo pogosto kritiziramo zato, ker imamo sami težave z odvečnimi kilogrami. Drug primer je lahko, ko nam v oči padejo »slabi starši«. Po tihem se oddahnemo, češ nisem brez napak, a vendarle nisem tako slab v starševski vlogi, kot je on/a. Globoki ljudje znajo preseči tovrstno negotovost in tistim, ki se trudijo po svojih najboljših močeh, raje pokažejo sočutje, kot da bi jih strogo ocenjevali.

Sklepne misli

Bodimo iskreni in si priznajmo, da nihče od nas ni popolno, globoko duhovno bitje. Smo ljudje in delamo napake. Ocenjujemo druge in jih včasih kritiziramo. S kultiviranim govorom ter premišljenimi besedami in vedenjem pa vendarle lahko naredimo več zase, za ljudi in za svet. Raje izberimo sočutje kot strogo sodbo, pri čemer nas lahko vodi indijanska modrost, ki uči: Nikoli ne sodi človeku, preden dve luni (dva meseca) ne hodiš naokrog v njegovih mokasinih. Ne poznamo zgodovine in izkušenj drugih, zato ne vemo, kako bi se mi odzvali v podobnih okoliščinah. Zatorej, če bi radi bili resnično »globokoumni ljudje«, stopnjujte empatijo in sočutje do drugih.

Vir: Wild child

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri