Danes, ko je naša civilizacija že popolnoma predana kultu telesa, diete postajajo vsakodnevni trend. Kar ste lahko jedli še včeraj, je danes nevarno in redilno. Vaša najljubša hrana danes pa bo že jutri vaš največji sovražnik. A diete niso moderna pogruntavščina - z malce znanosti in veliko sreče, so jih nekaj oblikovali že kar lep čas nazaj.

dieta-hrana-zdravje-profimedia-0107603136
dieta-hrana-zdravje-profimedia-0029569996
dieta-hrana-zdravje-profimedia-0014593014

1. Sredozemska dieta

O Sredozemski dieti lahko najdete številne knjige, tisti najbolj zapriseženi zdravi hrani pa jo verjetno tudi zelo dobro poznajo, če ne celo (zavedno ali ne) prakticirajo. Sklepana je za eno modernejših diet, čeprav je osnovana na prehrambeni strukturi, ki so ji v Sredozemlju predani že tisočletja. 

Sredozemska dieta naj bi bila ena najbolj zdravih diet in ena redkih, ki jo glasno podpira tudi veliko zdravnikov. Preprosto zato, ker je smiselna in ne zahteva nenormalnih odrekanj. 

Idejni oče te diete je nihče drug kot Hipokrat, grški antični zdravnik in nedvomno ključna osebnost v medicini vseh časov. Pravijo mu tudi oče znanstvene medicine. Hipokratov znani rek, ki pravi, da "naj bo hrana tvoje zdravilo in zdravilo tvoja hrana", je močno zasidran tudi v ideji prehranjevanja po Sredozemski dieti. 

Ta ideja temelji na precej enostavnem dejstvu, da če jemo nezdravo hrano, škodujemo telesu. Torej: nezdrava hrana vodi v bolezen. Preprosto. Hipokrat je zato poudarjal, da je osnova zdravega prehranjevanja sestavljena iz zelenjave, oreščkov in žitaric. Tega naj bi pojedli največ. Malo manj naj bi jedli morske hrane, medtem ko naj bi zelo redko jedli rdeče meso in sladkarije. Dieta torej, ki človeku nudi ogromno hranilnih vrednosti in ga obenem odmika od prevelike količine živalskih maščob in praznih kalorij v sladkorjih.

Če komu lahko verjamemo, je to verjetno največjemu šefu med medicinci, mar ne?

2. Eskimska (Inuitska) dieta

Morda kar nekoliko v nasprotju s Hipokratovo prehranjevalno zamislijo je ta zanimiv prehranjevalni način, ki ga je okoli leta 1906 zapisal kanadski raziskovalec Vilhjalmur Stefansson. Stefansson je namreč v času svojega terenskega dela preživel veliko časa med Eskimi. V svojem 10 let dolgem bivanju med tem odtujenim ljudstvom pa je med drugim opazil tudi to, da je z njihovo prehrano pričel padati na normalno telesno težo. Postal je pozoren na njihov nenavaden način prehranjevanja in ga vestno preučeval. Ta prehranjevalni način pa vključuje več ali manj le uživanje mesa - in to vse, vključujoč organe, kožo, maščobo in možgane.

Tovrstno hrano so jedli do devet mesecev letno, vmesna krajša obdobja - v času poletja, ko je bilo na voljo - pa so uživali še jagodičevje in morsko travo. Navkljub tej nenavadni dieti, so bili Inuiti izredno zdravi. Ko je Stefansson te podatke prinesel v Ameriko, mu kolegi niso verjeli, saj so bili prepričani, da hranjenje zgolj z mesom vodi v pomanjkanje vitamina C in posledično v skorbut. 

Kako so potemtakem Eskimi živeli srečna, zdrava in brez-skorbutna življenja? Odgovor vam ne bo všeč - meso, ki so ga jedli, je bilo surovo. Brez kuhanja so se v mesu ohranili tako vitamin C, kot tudi ogljikovi hidrati (v obliki glikogena), kar sicer s termično obdelavo mesa uničimo. 

3. Prva dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov

Nič te ne motivira bolj za študij zdrave prehrane kot delo pogrebnika. Ta morbidna ugotovitev je držala vsaj za Williama Bantinga, debelega pogrebnika, ki je v zgodnjem 19. stoletju v Angliji skrbel za pokop številnih predstavnikov britanske krone. Med pokopavanjem teh emintentnih trupel in svojo previsoko telesno težo, pa je nekega dne sprejel odločitev, da postane nutricionist. 

Njegov miselni preobrat se je zgodil prav med pogovorom z zdravnikom, ki je ugotavljal, da se živina najbolj redi, kadar je hranjena s škrobom. Banting je pričel razmišljati in posledično je sestavil dieto, ki prepoveduje uživanje štirih osnovnih prehranskih skupin in so jih v tistem času imeli za najbolj zdrave in esencialne - sladkor, škrob (krompir in testenine), pivo in predvsem mleko. 

Banting je sam na tej dieti izgubil preko 20kg. A kaj, ko so takrat idejo, da ne ješ ogljikovih hidratov, imeli za nič manj kot noro, zato ga znanstveniki niso hoteli podpreti. Nekoč debeli Banting je kljub vsemu nadaljeval oznanjanje svojih spoznanj, živel pa je za tisti čas skorajda rekordno dolgo - ob smrti je bil star 82 let. 

Danes ga poznamo kot pionirja na področju nutricionistike.

12. marec 2015 Zanimivosti foto: profimedia

Avto magazin

3-mesečna naročnina (3 izvodi)

Cena s popustom: 10,17 €

REDNA CENA: 11,97 €

NAROČITE ZDAJ

Avto magazin

3-mesečna naročnina (3 izvodi)

Cena s popustom: 10,17 €

REDNA CENA: 11,97 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri