Znanost je neumorno na sledi novim spoznanjem. V nadaljevanju predstavljamo razveseljujoče izsledke kliničnega testiranja cepiva za ebolo, novo teorijo o množičnem izumrtju dinozavrov in presenetljivo odkritje, ki pravi, da so bili neandertalci morda tudi kanibali.
Pa začnimo z najbolj veselim odkritjem ...
Cepivo proti eboli je učinkovito!
Glavno klinično testiranje, v katerem je cepivo ob koncu smrtonosne epidemije ebole izpred dobrega leta v Gvineji prejelo skoraj 6000 ljudi, je pokazalo, da niti ena cepljena oseba ni razvila bolezni, medtem ko je v kontrolni skupini, ki ni prejela cepiva, zbolelo 23 ljudi, so raziskovalci objavili v znanstvenem časopisu Lancet.
"Če primerjamo nič s 23, to kaže, da je cepivo zelo učinkovito in bi bilo lahko skoraj 100-odstotno uspešno," je povedala vodja študije Merie-Paule Kieny.
Prav tako se je izkazalo, da nudi cepivo kanadske farmacevtske družbe Merck proti eboli zaščito zelo hitro po cepljenju, a raziskovalci poudarjajo, da še vedno ni jasno, ali traja ta zaščita tudi po preteku šestih mesecev.
Od začetka epidemije ebole v Afriki leta 2014 je zbolelo 28.000 ljudi, največ v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone. Zaradi visoke stopnje smrtnosti, ta je okoli 40-odstotna, je umrlo okoli 11.300 ljudi.
Dinozavri izumrli zaradi valitve jajc?
Jajca neletečih dinozavrov so se valila od tri do šest mesecev, kar je dolga inkubacijska doba, ki morda pojasnjuje množično izumrtje dinozavrov pred 65 milijoni let, kaže še ena najnovejša raziskava.
Izsledki, objavljeni v reviji Nacionalne akademije za znanost Postopki, kažejo, da izvalitev neletečih dinozavrov zrcali izvalitev plazilcev - gre za podaljšan čas pred izvalitvijo, kar je morda vplivalo na zmožnost dinozavrov tekmovati z drugimi živalskimi populacijami, ki se hitreje razmnožujejo.
Mnogi raziskovalci so prej domnevali, da je čas do izvalitve neletečih in letečih dinozavrov bolj podoben izvalitvi današnjih ptic, ki sicer jajca valijo od 11 do 85 dni.
Neandertalci so bili kanibali!
Nedavno je skupina raziskovalcev pod vodstvom antropologinje z ameriške državne univerze v Kaliforniji Helene Rougier dokazala, da kosti, ki so jih našli v jami, kažejo, da so bili neandertalci kanibali.
Raziskovalci so na podlagi kosti iz jam Goyet v Belgiji, ki so jih sicer našli že v 19. stoletju, dokazali, da se neandertalci niso prehranjevali zgolj z mesom konj in jelenov, ampak tudi z mesom bližnjih, ki so umrli. Neandertalci so bili tako najverjetneje ljudožerci.
Kosti novorojenčka, otroka in štirih odraslih oziroma najstnikov, ki so živeli pred približno 40.000 leti, kažejo jasne znake lomljenja in rezanja, da bi prišli do kostnega mozga, so sporočili raziskovalci. Kosti so lomili na enak način kot kosti konj in jelenov, najdenih ob vhodu v jamo, s čimer so želeli priti do mozga, je pojasnil belgijski arheolog Christian Casseyas. Gre sicer za kosti iz obdobja paleolitika, ki jih je sredi 19. stoletja našel oče paleontologije Edouard Dupont. Številne kosti, ki jih je zbral, so več kot stoletje ostale v arhivih belgijskega kraljevega muzeja naravne zgodovine. Ponovno so jih začeli raziskovati šele leta 2004.
