25 intervjujev o dogodkih osamosvajanja Slovenije pred 25 leti!

Gre namreč za knjigo, ki bo pred nje bralce razgrnila vso pestrost, kompleksnost in pomembnost dogodkov izpred četrt stoletja ter postregla z atraktivnimi pričevanji nekaterih njenih akterjev iz prve roke.

Ob tem je zanimivo tudi, da je naslovu te pomembne knjige botroval kar eden od njenih intervjuvancev. »Slovenija in pika! je besedna zveza, s katero je predsednik Republike Slovenije Boris Pahor v intervjuju najlepše zadel bistvo edinstvenega zgodovinskega trenutka, ki se mu posvečamo v knjigi,« so uvodoma jasno zapisali nje avtorji, Boštjan Furlan, Ožbej Peterle in Marko Balažic, ki so z intervjuvanji več kot petindvajsetih vidnejših osebnosti, ki so kakorkoli sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije, opravili zares gigantsko delo. In ker je kar nekaj intervjujev z znanimi osebnostmi, večinoma iz sveta takratne politike, še v delu, se lahko konec leta nadejamo še enega, knjižnega nadaljevanje tega dela.

Ob šanku se rojevajo najboljše ideje!

Avtorji knjige so se za ta velik projekt odločili hipno in - ob pivu. Nekega poletnega večera sta Ožbej in Boštjan v ljubljanskem Guinness pubu ob polemiziranju o politiki prišla do zaključka, da 'so se glave ključnih ljudi osamosvojitvenega obdobja v več kot dvajsetih letih verjetno ohladile do te mere, da bi bilo zanimivo zabeležiti njihove poglede na tedanji čas.' Ko se jima je pridružil še Marko, so v naslednjih treh letih prekrižali pol Slovenije in opravili več kot petdeset intervjujev, od katerih jih je polovica že našla svoje mesto v prvi knjigi Slovenija in pika!

Pričevanja intervjuvancev so v knjigi objavljena v obliki intervjujev. S tem so se avtorji ognili nehotenih poskusov pisanja sinteze ali postavljanja sodb. Želeli so namreč, da si bralci o temi (in ljudeh) sami ustvarijo svoje mnenje. In čeravno boste v knjigi našli zares zanimive poglede večine vidnejših ljudi osamosvojitve Slovenije, pa bo v njej (in njenem nadaljevanju) kakšno ime na žalost tudi umanjkalo.

»Zagotovo se nam je kakšno ime izmuznilo,« uvodoma pojasnjujejo avtorji in nadaljujejo: »nekateri so žal že pokojni, spet drugi pa so naše vabilo tudi zavrnili. Med njimi je, denimo, Ciril Zlobec, ki se po nekaj telefonskih pogovorih in daljšem premisleku ni odločil za intervju. Peter Jambrek je mnenja, da je svoj pogled že ustrezno popisal v več knjigah. Z Janezom Janšo smo se 17. decembra 2015 v Kočevski Reki dogovorili za intervju, a se po nekajmesečnem usklajevanju nikakor ni utegnil srečati z nami. Zato smo se dogovorili, da mu vprašanja zastavimo pisno. Na vprašanja nam do sredine marca ni uspel odgovoriti, upamo pa, da mu bo to uspelo v prihajajočih mesecih in ga bomo lahko uvrstili v drugi sklop knjige. Tone Krkovič si je po prvotni privolitvi premislil in izrazil željo, da bi raje sodeloval v drugem sklopu. Vabilo je zavrnil Slavoj Žižek ...«

A kakor koli že, knjiga Slovenija in pika! je zdaj tu in z nami takšna, kot pač je. Z obeti svojega knjižnega nadaljevanja pa predstavlja zares dragoceno zabeležko dogodkov, ki so Slovenijo spremenili za vedno.

Nekaj zanimivih cvetk iz intervjujev!

V nadaljevanju vas bomo skušali navdušiti za branje knjige z nekaj zanimivimi (in rahlo kvantaškimi) izseki iz knjige. Intervjuvanci se namreč niso dodobra razgovorili le o zgodovinskem mejniku in dogodkih, ki so mu botrovali, temveč so se mestoma občasno vendarle zarekli tudi o svojih pogledih na druge akterje osamosvojitvenega dogajanja. In prav ti - zanimivi, živi, življenjski in mestoma sočno pristranski – opisi, pohvale in pripombe na rovaš drugih (še posebno takratnih in nekaterih aktualnih politikov) naredijo knjigo še bolj berljivo in zanimivo.

Takole se je o nekaj glavnih akterjev slovenske osamosvojitve izrekel starosta France Bučar:

• »Kučan ima eno imenitno lastnost, da se nikoli ne upa izpostaviti. Nikoli ne bo šel v nobeno skrajnost, hkrati pa bo, ko bo enkrat videl, da je tule vrsta pred tem okenčkom, z zadnjega mesta hitro skočil na prvo. Njegov način obnašanja, odzivanja na dogajanje v politiki je za naše razmere zelo primeren. Če bi imeli mi kučane, ne bi nikoli dosegli osamosvojitve. In ker smo imeli Kučana, smo osamosvojitev tudi ohranili. To se sliši zelo paradoksalno.«

• »Peterle je nastopač. Tipičen nastopač, lahko pa bi bil čisto prijeten fant. Kot sem rekel prej za Kučana, da so bile njegove slabosti zelo koristne. Ravno tako je bilo Peterletovo nastopaštvo v tistem času zelo koristne. Ko smo imeli sestanke z zvezno administracijo, se je obnašal imenitno, moram reči. Imenitno. Prav nič pohlevno.«

• »Rupel je po mojem človek, ki nikoli ni prebolel pubertete. Po svoje v bistvu en pubertetnik. Po svji miselni strukturi in načinu reagiranja. To je moje mnenje. In tudi takrat, ko so nas pri Novi reviji stiskali, ko je šlo za to, ali bomo predihali ali ne bomo, se je obnašal zelo slabo. Ves podelan.«

• »Oman? V redu človek. Vsaj kolikor ga poznam. Pošten. No, bolj tradicionalno ali konservativno usmerjen, to ne rečem, ampak ima tisti naravni občutek, da mu lahko zaupaš.«

Nekaj malega iz intervjuja z Jelkom Kacinom:

• »O Drnovšku ne želim govoriti slabo. Ampak dokler ni zbolel, je bil pri njem opazen izrazit 'nadego'. In ta ego se je ves čas poigraval z najbližjimi sodelavci. Rop je bil operativec, ki je znal dobro izpeljati nekatere vladne projekte. Golobič je bil resnični gospodar, ideolog, tudi operativec, deloval je kot drugi človek LDS-a v ozadju. Bavčar je bil zelo operativen ter na neki način povezovalen in komunikativen. Vsak izmed njih je imel svoje prednosti.«

Pa Borut Pahor o ...

• »Zdi se mi zelo pomembno, da je Pučnik kljub porazu ostal v politiki. Pri njem se je videlo, da ni prišel v politiko, da bi zasedel visok položaj. Bilo mu je pomembno, da se uveljavi ideja, ki jo je imel. Marsikateri klasični politik bi po takšnem porazu odnehal. On pa ne. Malo ga je sicer prizadelo, kar je ponotranjil in šel naprej ter ostal na čelu Demosa. Njegova zgodovinska pomembnost za Slovence je nesporna. Pučnik je nestor slovenske osamosvojitve.«

Ciril Ribičič o iskrenju med ...

• »Janša je Cirila Zlobca razglasil za izdajalca, ker naj bi italijanskemu veleposlaniku izdal dan osamosvojitve. Moj pogled je bil in ostaja drugačen. Potrebovali smo oba, Janšo in Zlobca. Janšo kot tistega, ki je radikalen in je hotel doseči osamosvojitev ne glede na ceno, in Zlobca kot titega, ki je bolj skeptičen in umirjen in se je zavedal, da je osamosvojitev mogoče doseči z večjimi in manjšimi žrtvami.«

Pa Dimitrij Rupel o ...

• »Peterleta prej nisem poznal. Spoznali smo se na Demosovih sestankih. Bil je malo poseben, tak 'frančiškan' je bil videti, ko je hodil v sandalih okoli. Bil pa sem presenečen, kako je že ob prevzemu vlade obvladal celo vrsto operativnih stvari. Znal je voditi sestanek, razporediti odgovornost, nenazadnje je bil dosežek tudi sestaviti tako obširno vlado. Bil sem presenečen nad tem 'frančiškanom', ki se je izkazal za politični talent. V dveh letih skupnega dela pa sem opazil, da ima tudi on svojo agendo. A ta agenda ni bila samo njegova, bila je malo argentinska in malo povezana s Cerkvijo. Danes imam veliko prizanesljivejši odnos do njega, kot sem ga imel takrat.«

Vse najboljše, Slovenija!

Še nekaj želja (iz knjige) za Slovenijo ob njeni 25-letnici:

• »Da z veliko bolj veselim in vedrim razpoloženjem doživi 50-letnico. Takrat mene več ne bo, ampak upam, da jo boste takšno, uspešno s srečnimi ljudmi, kot jo je videl Cankarjev Kurent, doživeli vi.« - Milan Kučan

• »To, za kar smo včasih molili, za 'zdravo pamet'« - Ivan Oman

• »Da bi bila malo bolj podobna tistemu, kakor smo si zamišljali pred 25 leti.« - Anton Stres

Priporočamo v branje!

Slovenija in pika! - Boštjan Furlan, Ožbej Peterle, Marko Balažic

Knjiga Slovenija in pika! je zbirka intervjujev z glavnimi akterji prelomnih dogodkov v Sloveniji izpred 25 let. O dogodkih ob osamosvojitvi , o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kako so dogajanje doživljali takratni (in v večini primerov še vedno aktualni) vidni posamezniki in politiki, pa tudi, kako se njihova videnja istih dogodkov mestoma tudi razlikujejo, se boste lahko iz prve roke prepričali kar z branjem intervjujev v knjigi Slovenija in pika.

Od prve do zadnje strani napeto branje bralcu:

• odstira številne neznane podrobnosti v zvezi z dogodki iz časa osamosvajanja Slovenije,
• predstavlja poglede nosilcev slovenske osamosvojitve kot tudi uglednih osebnosti iz tujine,
• osvetljuje zapletene in pogosto težke odnose med nosilci slovenske osamosvojitve, ki slovensko stvarnost obremenjujejo še danes,
• pomaga razumeti, zakaj 25-letni razvoj samostojne Slovenije ni potekal v skladu s pričakovanji državljanov, ki so na plebiscitu 23. decembra 1990 z veliko večino sprejeli odločitev, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država ...

S svojimi intervjuji so knjigo Slovenija in pika! soustvarili: Igor Bavčar, France Bučar, Andrej Capuder, Francis Fukuyama, Gregor Golobič, Spomenka Hribar, Jaime Jaramillo-Vallejo, Jelko Kacin, Marko Kremžar, Milan Kučan, David Lipton, Jože Mencinger, Ivan Oman, Borut Pahor, Lojze Peterle, Ernest Petrič, Boris Pleskovič, Dušan Plut, Marjan Podobnik, Ciril Ribičič, Dimitrij Rupel, Jeffrey Sachs, Anton Stres in Franc Zagožen.

Letos jeseni lahko pričakujemo knjižno nadaljevanje serije intervjujev in zanimivo bo videti, ali je avtorjem intervjujev vendarle uspelo prepričati k pogovoru za knjigo še nekaj zanimivih sogovornikov na dano temo, med drugim imajo namreč 'v paci' tudi Janeza Janšo.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec