31. avgust je brez dvoma dan, ki ga številni ne bodo nikoli pozabili. Televizijski prispevki tujih in domačih medijev s fotografijami razbitin črnega mercedesa v pariškem predoru in pripisi, da je Diana, Weleška princesa umrla, so se številnim vtisnili v spomin z občutkom, da so se morali prezgodaj posloviti od velike ženske. Od velike dame, ki je za svet bila veliko več kot le 'še en' obraz v zgodovini angleške kraljeve družine.
Pisal se je zadnji avgustovski dan leta 1997. Diana in Dodi Fayed, sin egipčanskega milijonarja, sta po njunih počitnicah na francoski obali zgodaj popoldne pristala v Parizu, na letališču Le Bourget. Tako kot sta to storila že večkrat prej, sta se odpravila v pariški hotel Ritz, kjer je Diana pripravila nekaj presenečenj za prihajajoči Harryjev rojstni dan, nato pa se je odpravila k frizerju, kjer so jo po počitnicah očedili in pripravili na večerjo, ki sta jo z Dodijem načrtovala v restavraciji Chez Benoit. Zaradi velikega števila paparacev, ki jih je njun obisk privedel na pariške ulice, sta se odločila, da se je veliko varneje vrniti v hotel, a ker tudi tam nista imela miru, sta se odločila za večerjo v Dodijevem stanovanju na Elizejskih poljanah.
Varnostnik Henri Paul, ki je za tisti dan že oddelal svoje, se je po zaostrenih razmerah, ki so jih povzročali tamkajšnji paparaci, vrnil v službo in usedel za volan najetega mercedesa, v katerem je varnostnika Trevorja Rees-Jones, Dodija in Diano odpeljal iz hotela. Ob polnoči in 23 minut, le tri minute po njihovem odhodu, je mercedes z veliko preveliko hitrostjo - namesto 50 naj bi voznik vozil kar 110 kilometrov na uro - vstopil v predor Alma. Ob stiku z belim vozilom, katerega voznik še dandanes ostaja neznanka, je Paul izgubil oblast nad mercedesom in z vso hitrostjo trčil v zid. Dodi in Paul sta bila v trenutku mrtva.
Diana je ležala na zadnjih sedežih avtomobila in nenehno ponavljala besede: 'O moj bog'. Paparaci so bili na kraju dogajanja prej kot zdravniki in kljub poškodovancem so nenehno slikali tragični dogodek. Le slabih deset minut po nesreči je na kraj prispel prvi rešilec. Zdravniki so ji poskušali pomagati, a zaman. Princesa Diana je umrla tri ure za trkom v pariški bolnišnici Pitié-Salpêtrière, a njena zgodba se s tem še zdaleč ni končala.
V resnici so se z njeno smrtjo na novo rodile teorije zarote, ki še danes, 20 let po njeni nesreči, polnijo novice televizijskih in tiskanih medijev. In čeprav so prva ugibanja namigovala na krivdo paparacev, ki so zasledovali vozilo, se je prva sodna preiskava končala z ugotovitvijo, da je nesrečo zakrivil pijani voznik Paul. Leto za tem je Dodijev oče in lastnik hotela, v katerem je Paul delal, dejal, da je bila nesreča načrtovana, za to pa obtožil zunanjo obveščevalno službo Združenega Kraljestva in Princa Filipa, soproga kraljice Elizabete.
Leta 2003 je bila ta teorija z odkritjem Dianinega pisma na pravi poti, saj je časopis Daily Mirror objavil pismo, v katerem je Diana deset mesecev pred smrtjo zapisala, da jo želijo ubiti z okvaro avtomobilskih zavor. Sledila je londonska preiskava v letu 2004, ki je leta 2007 ponudila odgovor, da se je nesreča zgodila zaradi paparacev in Paulove malomarnosti, s tem pa se je Dodijev oče tudi umaknil iz sodne obravnave, saj naj ne bi želel več obremenjevati njunih družin. A kot kaže, zgodbe še ni konec, saj smo le pred nekaj dnevi lahko brali o tem, da želi Paulov oče zdaj dokazati sinovo nevpletenost v nesrečo in dokazati, da zanjo ni odgovoren.
Ne glede na krivdo in ne glede na razplet Diane ni več. In tega se je več kot dve milijardi velika množica čisto zares ovedela 6. septembra 1997, ko so Diano s televizijskim prenosom v 200 državah in v kar 44 svetovnih jezikih položili k večnemu počitku. Za krsto, ki jo je na poti do Westminster Abbeyja spremljal tako rekoč ves svet, so se zvrstili Dianina sinova, njen takrat že bivši mož Charles, kraljičin mož Filip, Dianin brat grof Spencer ter predstavniki dobrodelnih organizacij, ki jih je Diana podpirala. Poleg belega venca njunih sinov, s pripisom 'za mamico', se bo javnost tega dne spominjala tudi po čustvenem nastopu Eltona Johna s skladbo Candle in the Wind. Pokop, ki je sledil, je potekal v ožjem družinskem krogu, saj so bili poleg duhovnika prisotni le njen bivši mož, sinova, mati, sestri, brat in najbližji prijatelji. K zadnjemu počitku je legla v črni obleki z dolgimi rokavi, ki jo je Diana - ironično - pri oblikovalki Catherine Walker izbrala le nekaj tednov pred nesrečnim dogodkov. V rokah je držala rožni venec, ki ji ga je podarila mati Terezija. Pokopali so jo na otoku, na posestvu v Althorp Parku, saj so sklenili, da je ta najbolj primeren za vzdrževanje reda in miru ob več milijonskih množicah, ki so tedaj žalovale.
Prav ta nesrečni dogodek pa je tedaj pripomogel k razvoju interneta in zavedanja o pomembnosti spletnih novic. Medijska hiša BBC je takrat ustanovila spletno stran, na kateri je objavljala novice, povezane z Dianino smrtjo in dogodki, ki so ji sledili. Veliko zanimanje je ekipi BBC novic pomagalo pri odkrivanju pomembnosti spletnih novic, kar se je izrazilo v postavitvi popolne spletne novičarske strani, ki so jo svetu predstavili že 4. novembra istega leta.
Princese Diane se še danes spominjamo kot velike humanitarke, še sploh na področju aidsa. Bila je ena prvih fotografiranih javnih oseb, ki se je dotikala oseb s to boleznijo, in s tem močno prispevala k boljšemu odnosu ljudi do obolelih. Poleg tega je pozornost svetovne javnosti usmerila tudi na problematiko minskih polj, pa stigme, ki se je razvijala okoli hansenove bolezni - poznane tudi pod izrazom gobavost, redno je obiskovala tudi londonske centre za brezdomce, bolnišnice za otroke, svojo prepoznavnost pa je uporabljala tudi za promocijo umetnikov iz vseh vetrov.
Kaja Milanič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
