Zdi se, kot da so osrednji mediji osredotočeni zgolj na vojaške spopade, jedrske grožnje, rasne in verske nemire ter bolj ali manj neumestno čivkanje politikov na družabnih omrežjih, izogibajo pa se poročanju o vzpodbudnih novicah, ki bi lahko temo dnevnih novic obarvale z bolj svetlimi odtenki.
Zato smo zbrali 14 novic, ki jih v medijskem poročanju osrednjih novinarskih hiš skorajda ni najti.
1. Končno se bliža čas, ko bomo obvladali nadzirano zlivanje atomskih jeder
V praksi bi to pomenilo, da bi lahko proizvedli neomejeno količino energije, pri čemer bi bil stranski produkt – slana voda. Problem nadzorovanega zlivanja jeder ima dolgo zgodovino, zdaj pa se že kažejo prvi znaki resničnega preboja. V Nemčiji so konec leta 2015 pognali raziskovalni fuzijski reaktor Wendelstein 7-X, nove reaktorje gradijo v Južni Koreji in na Kitajskem. Strokovnjaki na slovitem inštitutu MIT predvidevajo, da bodo reaktorji začeli dajati več energije, kot je potrebujejo za svoje delovanje, okrog leta 2030.
2. Bližamo se rešitvi problema odpornosti na antibiotike
Prevelika raba in predvsem zloraba antibiotikov je privedla do tega, da je odpornost bakterij na antibiotike postala resen problem v svetovnem merilu. O tem so razpravljali leta 2016 tudi v OZN.
Ocene stanja kažejo, da bi leta 2050 super bakterije, odporne na antibiotike, lahko povzročile smrt do 10 milijonov ljudi. Malajska študentka z univerze v Melbournu, Shu Lam, stara komaj 26 let, se je vključila v boj proti grozeči humanitarni katastrofi. Medtem ko večina znanstvenikov išče nove in nove antibiotike, ki bi uničevali super bakterije, se je Lamova lotila problema na drugem koncu. Razvila je mnogo bolj neposreden način za uničevanje bakterij, kar bi lahko rešilo milijone življenj. Iz proteinskih verig je zgradila drobne, zvezdasto oblikovane molekule, peptidne polimere. Vsaka molekula ima 16 ali 32 »ročic«, zloženih kot Lego kocke iz peptidnih polimerov. Te molekule uničujejo bakterije, saj jim poškodujejo celične zidove, zaradi česar odmrejo. Poskusi na rdečih krvnih telesih so pokazali, da postanejo zvezdaste molekule nevarne za telesne celice šele pri zelo visokih koncentracijah.
3. Prisluškovanje vesolju
Leta 2015 je Einsteinova splošna teorija relativnosti dočakala dolgo pričakovano potrditev. Trije znanstveniki Rainer Weiss, Barry C. Barish in Kip S. Thorne (leta 2017 so prejeli Nobelovo nagrado) so zaznali gravitacijske valove. David Blair se ukvarja z raziskovanjem gravitacije, zato lahko na preprost način pojasni, kaj so gravitacijski valovi: »Ti valovi potujejo po vesolju s svetlobno hitrostjo. Čeprav niso zvočni valovi, bi lahko rekli, da človeštvo doslej ni znalo prisluhniti vesolju, zdaj pa vemo, da nekaj slišimo. Vesolje je spregovorilo. In mi vemo, kako temu prisluhniti.«
Sto let stara teorija je doživela potrditev, in ne samo enkrat, zaznave gravitacijskih valov se kar vrstijo. Do leta 2034, ko bodo zgrajeni izpopolnjeni detektorji, bomo ugibali, koliko dimenzij ima vesolje. Bomo takrat dobili natančen odgovor?
4. Z našega planeta bo izbrisana še ena nevarna bolezen
Črne koze so prva izkoreninjena bolezen na našem planetu. Kmalu se bo to zgodilo še gvinejskemu črvu, nevarnemu parazitu, s katerim se okužimo s pitjem vode, ki vsebuje vodne bolhe, okužene z ličinkami. Te mirujejo v telesu približno leto dni, nato pa začno samice črva lesti iz kože, po navadi na spodnjih okončinah. Dolge so lahko tudi do 1 meter! Čeprav črv ni smrtno nevaren, povzroča hude bolečine in otežuje hojo. Leta 2015 je bilo zaznanih 126 pojavov te bolezni, do maja tega leta pa samo še pet.
5. Počasi izginja tudi otroška paraliza ali poliomielitis
Vsesvetovna akcija za izkoreninjenje otroške paralize se je začela leta 1988. Zaradi obveznega cepljenja otrok se je pojavnost bolezni zmanjšala za 99,9 odstotka. Do danes je bilo v letošnjem letu samo osem primerov poliomielitisa.
6. Raziskovalci so napovedali, da bomo lahko kmalu zdravili avtizem
Raziskovalci so v nedavno objavljenem članku javnosti zaupali dobro novico. Že sto let znano zdravilo suramin, ki se uporablja za zdravljenje spalne bolezni in rečne slepote, naj bi učinkovito zmanjševalo simptome avtizma pri otrocih. Seveda gre šele za preliminarne raziskave in bo treba vložiti še ogromno dela za nadaljnje raziskave, vendar je to prvič, da se je pokazala možnost zdraviti avtizem.
7. Pretvarjanje morske vode v sladko
Pomanjkanje pitne vode postaja vedno hujši problem. Po najnovejših statistikah kar 884 milijonov ljudi trpi zaradi pomanjkanja pitne vode, od tega 159 milijonov takih, ki morajo piti površinsko vodo. Po napovedih naj bi od leta 2025 naprej že polovica človeštva živela na področjih, kjer bo primanjkovalo pitne vode. Lepše čase obeta razsoljevanje morske vode. Membrana, narejena iz grafenovega oksida, naj bi uspešno izločevala molekule soli in slano vodo spreminjala v pitno.
Metoda trenutno lahko izloči iz vode le večje molekule, kot je molekula soli, vendar to lahko uspe membranam, prevlečenim z epoksidno smolo. Razvoj teh membran je v začetnem stadiju, vendar se že kaže možnost praktične uporabe, kar bo rešilo milijone življenj.
8. Lažji dostop do znanstvenih revij
Za znanstvene revije je bilo od nekdaj treba seči globoko v žep, saj je bilo tiskanje naravoslovnih člankov drago in zapleteno opravilo. Danes, ko na uredništvo prispe že dokončno napisan članek in je v bistvu potrebno napisati samo še kazalo, je naravnost neverjetno, da so revije še vedno tako zelo drage. Za nekatere velja, da je treba objavo celo plačati (gre za stotine dolarjev!). Stvari se le počasi spreminjajo, saj se založbe težko odrekajo lahko prisluženim denarcem. Trenutno je prosto dostopnih le okrog 15 odstotkov znanstvenih revij, vendar se ta odstotek počasi le zvišuje. Dostop do strokovnih člankov bi seveda omogočil znanje vsemu človeštvu.
9. V kratkem bi lahko omejili izgubo spomina, ki jo povzroča Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je grozeča pošast, s katero se spopada čedalje več starejših ljudi. Gre za bolezen živčevja, ki povzroča odmiranje živčnih celic in s tem nepopravljive poškodbe možganov, posledično pa izgubo spomina.
Znanstveniki so odkrili encim, povezan s procesi, ki vodijo do izgube spomina med boleznijo. To odkritje pomeni, da bomo lahko v kratkem občutno olajšali simptome Alzheimerjeve bolezni.
10. Odkrili so vitamin, ki bi lahko zmanjšal število otrok s prirojenimi boleznimi in zmanjšal število nezaželenih splavov
Nedavna, 12 let trajajoča raziskava, je dokazala, da jemanje vitamina B3 med nosečnostjo zmanjšuje nevarnost, da bi se rodili otroci s prirojenimi boleznimi. Istočasno zmanjšuje še možnost spontanega splava.
11. Učimo se, kako zdraviti hrbtenjačo
Operacije in zdravljenje hrbtenjače oziroma živcev, ki izhajajo iz hrbteničnega kanala, spadajo med najtežje in skoraj nemogoče podvige. Nove raziskave nakazujejo možnost, da bi lahko pozdravili poškodovano hrbtenjačo.
Injiciranje poskusne doze 10 milijonov matičnih celic AST-OPT1 neposredno v hrbtenični kanal je pomagalo 21-letnemu Američanu s poškodbo hrbtenjače, da je začel ponovno premikati roke in noge.
12. »Hyperloop« vse bolj realna možnost
»Hyperloop« je brezzračni tunel, ki bo omogočal potovanje z velikansko hitrostjo. Vlak, ki bi lebdel na magnetni blazini, bi lahko drvel s hitrostjo do 1125 km/h. Iznajditelj Elon Musk je to idejo predstavil leta 2013 in kljub številnim kritikam o tehnični zahtevnosti in strahotnim stroškom je vedno več držav, ki resno načrtuje takšne visokohitrostne proge. Med njimi so ZDA, Nizozemska, Rusija in celo Slovaška. Amsterdam in Pariz naj bi bila povezana že leta 2021.
13. NASA bo odprla svoje arhive
NASA je ameriška vladna agencija, odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave. Od leta 1958, ko je bila ustanovljena, se je do danes v njenih arhivih nabralo velikansko število raziskovalnih študij, ki skrivajo ogromno informacij. Vse naj bi bile v kratkem dostopne vsakomur!
14. Znanstveniki so odkrili nov tip polarnega sija
Nov astronomski pojav, trak vijolične svetlobe, razpet čez nebo, so odkrili amaterski fotografi, lovci na nenavadne pojave v atmosferi. Znanstveniki si še niso enotni, kako pride do tega pojava. V javnosti kroži celo njegovo ime – Steve. Dobil ga je po liku, ki nastopa v risanki Za živo mejo.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
