13 nenavadnih, tudi srhljivih stvari, ki so jih našli, ko so praznili hišo ali stanovanje

Izbrali smo 13 zgodb, vi pa presodite, ali res spadajo v skupino neobičajnih, včasih čudnih in srhljivih skrivnosti stanovalcev.

Dostava na dom, do smeti pa ne

Lorne Caplan, vodja podjetja, ki v New Yorku in Connecticutu opravlja čiščenje stanovanjskih prostorov po umrlem stanovalcu, ima na zalogi kar nekaj neprijetnih izkušenj. Izločili smo tri.

Dolgoletno delo ga je izurilo, da lahko že zunaj dokaj natančno oceni, kaj jih čaka za stanovanjskimi zidovi. Videz seveda tudi zavaja in ko je nekoč vstopil v na oko šarmantno hišo, se je skoraj onesvestil zaradi neprijetnega vonja po fekalijah. Izkazalo se je, da je imel lastnik hiše hudo težavo. Rad je kopičil stvari in z njimi napolnil skoraj vso hišo, vključno s toaletnimi prostori, ki so tako postali neuporabni. Olajšal se je kar v škatle iz stiropora, v katerih so mu dostavljali hrano na dom. Tudi te škatle je kopičil, namesto da bi jih odnesel v smeti.

Raj za rakune

Ob neki drugi priložnosti je Caplan vstopil v hišo, ki je smrdela po plesni: »Nismo našli vira, dokler nismo odprli kletnih vrat in v temi zaznali, da se spodaj nekaj premika. Posvetil sem s svetilko in zagledali smo družino rakunov, ki je brodila po približno meter globoki umazani in onesnaženi vodi.«

Odsluženi otroški vozički

Na podstrešju 200 let stare kmečke hiše v vasici Ossing je Caplan s sodelavci naletel na kup starih otroških vozičkov. Pogled na odslužene vozičke ni bil prijeten, a kot da to ne bi bilo dovolj, jih je čakalo še eno presenečenje. V vsakem vozičku je bilo skrbno zavito, popolnoma ohranjeno truplo … male živali. Povečini so bili psi in mačke, našli pa so tudi veverice in rakune. Bilo jih je več kot deset. Ni čudno, da jih je spreletel srh ob takem odkritju.

Domek, sladki domek

Nepremičninska agentka iz Los Angelesa Chantay Bridges je bila tik pred podpisom pogodbe za prodajo lepega doma, ko je inšpektor na steni opazil kapljice viskozne, jantarne tekočine. Po podrobnejšem pregledu so na podstrešju našli čebelji panj. Iz njega se je razlival med in se začel cediti po stenah. »Poklicali smo ustreznega strokovnjaka, ki je odstranil panj, šele potem smo lahko prodali nepremičnino,« je povedala Chantay.

Stanovanje s podnajemnikom

Na začetku svoje prodajne poti je nepremičninski agent Emile L'Eplattenier skušal najti najemnika za dvosobno stanovanje. Po besedah lastnika se mu je stanovanje zdelo že vnaprej zanimivo. Bilo je v dveh etažah, ena soba je namreč imela prebit strop. Dogovoril se je za ogled, a lastnik se je izmikal, da bi odprl vrata druge sobe. Po pregovarjanju je le odprl drugo sobo in mirno spregovoril: »Tu živi moj prijatelj Kevin. Saj to ne bo nikogar motilo, kajne?«

Nemarni ljubitelj ptic

L'Eplattenier je nekoč pripeljal stranko na ogled cenovno ugodnega stanovanja, a jih je v preddverju preplavil močan smrad. Spraševali so se, od kod prihaja neprijeten vonj, a niso mogli ugotoviti. Preddverje je bilo čisto in urejeno, stanovanje prav tako. Stranki je bilo stanovanje zelo všeč, zdelo se ji je popolno, a jo je smrad odvrnil od sklenitve pogodbe. Po nadaljnjem iskanju je L'Eplattenier odkril, da je imel upravnik stavbe v kleti jato ptic in ni čistil iztrebkov za njimi.

Večnamenska pečica

Direktorica pogrebnega zavoda v Oregonu Elizabeth Fournier je pri svojem delu izvedela marsikatero skrivnost umrlih. Med njene naloge spada tudi prevoz trupla od doma in pogovor z bližnjimi o pokopu ali upepelitvi. Ob neki priložnosti je skupaj s sorodniki umrle starejše ženske našla lepo trinadstropno hišo za punčke, s katero se je pokojnica očitno pogosto ukvarjala. Bila je namreč lepo urejena, čista in pospravljena. Najbolj čudno je bilo, da je bila hišica spravljena v pečici. Za umrlo je bilo znano, da ni nikoli v življenju kuhala, kaj šele pekla.

Moški s čudovitimi čevlji

Elizabet Fournier je poskrbela za zadnjo ureditev umrlega, nadvse cenjenega poslovneža, znanega po konzervativnih pogledih na življenje. Ko je iskala primerna oblačila, je v njegovi spalnici naletela na omarico, polno malo obrabljenih ženskih čevljev z visokimi petami. Kakovost čevljev bi vzbudila zavist pri marsikateri ženski, velikost pa je ustrezala pokojnikovi nogi. Ženskih oblek niso našli nikjer, zato je družina sklepala, da je očitno užival, ko se je po hiši sprehajal v visokih petah. Ali pa mu je morda ugajal zven petk po dragocenem lesenem podu.

Zbiratelj vilic

»Pred 27 leti, ob moji prvi pogrebni nalogi, je šla družina v spalnico, da bi izbrala obleko za pokop pokojnika, a so se vrata omare zataknila,« je še eno zgodbo zaupala Fournierjeva in nadaljevala: »Z nekaj truda so omaro le odprli in presenečeno obstali. Omara je bila polna plastičnih veder, v katerih so bile … vilice. Družina je prasnila v smeh. Povedali so mi, da se je pokojni venomer šalil, da bo zbiral vilice iz restavracij, v katerih bo obedoval. Nihče mu ni verjel.«

Skrivnostni otrok

Za Fournierjevo je bila nepozabna nepričakovana najdba, ko so pod žimnico pokojnika našli rojstni list otroka. Kot oče je bil vpisan umrli. Zakaj je bila ta najdba čudna? Nihče v družini ni vedel ničesar o tem otroku.

Radodarni božiček

O neznanih otrocih ima svojo zgodbo tudi lastnica čistilnega servisa Jasmine Hobbs. »Nekoč smo dobili naročilo za čiščenje hiše nedavno umrle starejše ženske. Med delom smo naleteli na sobo, v kateri je bilo lepo okrašeno božično drevo, pod njim pa nešteto paketov z otroškimi igračami. A ženska, ki je živela v hiši, ni nikoli imela otrok. Očitno je šlo za otroka, ki se ni nikoli rodil. Morda si ga je preprosto želela.«

Srhljive lutke

»Vsak dom ohranja skrivnosti svojega lastnika,« je povedala uslužbenka čistilnega servisa Lauren Haynes. Včasih so te skrivnosti moteče in srhljive. Eno takih si je zapomnila ob čiščenju stanovanja starejšega moškega, ki je imel skrito zbirko družinskih fotografij. Oblila jo je zona, ko je na slikah videla glave nekaterih družinskih članov obrisane z rdečim pentagramom, na tleh pa razporejene z bucikami prebodene vudu lutke.

Neslana šala

Nepremičninski agent s Floride Lucas Machado ne bo nikoli pozabil ogleda ene od hiš, ki mu je nagnala strah v kosti. Ogled je bil nekaj zahtevnejši, kajti hiša je bila že nekaj let zapuščena in brez elektrike. Ko je odprl vrata spalnice, bi ga skoraj kap: na postelji je zagledal nepremično telo. Uspel se je zbrati in posvetiti z baterijo. Odkril je, da gre za lutko v človeški velikosti, oblečeno v stara oblačila ter si pošteno oddahnil. Očitno je šlo za neslano šalo.

Vir: Reader'sDigest

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk