10 zdravilnih skrivnosti iz različnih kultur po svetu

Nanizali vam bomo 10 zdravilnih skrivnosti, raztresenih po vsem svetu, in morda boste razmislili, ali bi nemara ne bilo dobro spremeniti vsakodnevne navade.

1. Tajska

Tajska hrana spada med najbolj pekoče na svetu. Raziskave so že pred časom potrdile, da s čilijem začinjena hrana znižuje krvni pritisk ter zmanjšuje holesterol v krvi in nastajanje nevarnih krvnih strdkov. Pekoča paprika poživlja presnovo, z rdečim poprom pa lahko obrzdate apetit, kar velja še zlasti za ljudi, ki sicer niso vajeni močnih začimb. Tako po opravljeni raziskavi trdijo na ameriški univerzi Purdue. Prava pridobitev hrane s ščemečim občutkom pa je, da upočasni prehranjevanje. Veliko ljudi dobesedno golta hrano in ko telo signalizira, da je želodec poln, je že prepozno. Počasno uživanje hrane je odlično za hujšanje, dodane pekoče začimbe pa preprost način za izgubo kilogramov.

2. Kamerun

Kamerunski strokovnjaki so ugotovili, da prehrana, povečini sestavljena iz vlaknin, fermentiranih živil, zelenjave in zdravih maščob, ob tem, da je meso le poredko na jedilniku, zmanjšuje tveganje za raka. Razlogi? Zelenjava in druga živila, bogata z vlakninami, ugodno vplivajo na debelo črevo in ga uspešno varujejo. Fermentirana živila, kot so jogurti in kisle kumarice, pa črevesju zagotavljajo koristne bakterije. Zelenjava in zdrave maščobe, ki so v ribah, oreščkih in nerafiniranem olju imajo zaščitno vlogo.

3. Malezija

Ključna sestavina karija je kurkuma, ki raste v malezijskem pragozdu in vsebuje kurkumin, največjega sovražnika maščob. Farmacevti so navdušeni nad njim, saj ne povzroča nobenih neželenih stranskih učinkov. Na ameriški univerzi Tufts so nedavno preizkušali učinke kurkumina na miših. Miške, ki so jih hranili z mastno hrano in malimi količinami kurkumina, so pridobile manj teže od mišk z obroki brez kurkumina. Strokovnjaki menijo, da kurkumin zavira rast maščobnih celic in pospešuje izgorevanje. Poskusite!

4. Okinava

Na Japonskem je relativno nizka stopnja raka na prostati in dojkah. Prebivalci otoka Okinava se disciplinirano držijo omejenega vnosa kalorij, kar je povezano z dolgoživostjo. Pojedo veliko sezonske zelenjave (čoj, gorčično zelenje in vrsto zelja, imenovanega kale), popijejo veliko zelenega čaja, bogatega z antioksidanti, potrebne maščobe in vitamin D pa zaužijejo z ribami. Vsak obrok je podoben umetniškemu delu, hrana pa ni samo lepa za oko, ampak tudi okusna in preprosta.

Živijo po naslednjih načelih:

• Poišči svoj smisel življenja, vzdržuj tesne stike z družino in si ustvari iskren prijateljski krog.
• Vedno bodi aktiven in imej zelenjavni vrt. Vrt ima dvojni pomen: pridelal si boš zdravo zelenjavo in boš hkrati razgibal svoje telo. (Podnebje na Okinavi omogoča celoletno vrtnarjenje, zato dobijo tudi dovolj za kosti pomembnega vitamina D.)
• Vzdržuj zeliščni vrt, četudi živiš v bloku. Ingver in kurkuma ne smeta manjkati.
• Jedilnik naj sloni na rastlinski prehrani. Kolikor je mogoče, si jo pridelaj sam. Obrokom dodaj še sojine izdelke in z antioksidanti bogat tofu.
• Pred vsakim obrokom se opomni, da boš želodec napolnil samo do 80 odstotkov.

5. Švica

Švicarji obožujejo kašasto mešanico ovsenih kosmičev, suhega sadja in oreščkov, zalito z mlekom, kar si privoščijo za zajtrk, včasih tudi za lažjo večerjo. Vse sestavine krepijo zdravje in omogočajo nadzor nad kilogrami. Receptura je stara več kot sto let, domislil pa se je je nek zdravnik ob svojih pacientih v bolnišnici. Vlaknine v kosmičih upočasnijo prebavo in dajejo občutek sitosti dlje časa. Preden si omislite kašo, pozorno preberite deklaracijo – vsebnost sladkorja se giblje od 2 do 14 gramov na obrok.

6. Ikarija

Mediteran slovi po zdravi kuhinji, zato ni presenetljivo, da imajo Grki nižjo stopnjo srčnih bolezni. Vselej imajo pri roki deviško oljčno olje, rukolo in blitvo, ogljikove hidrate kot so čičerka, leča in polnozrnati kruh ter zelišča (origano, peteršilj, drobnjak), vse naštete sestavine pa skrbijo za zdravo srce. Tradicionalna prehrana je hkrati omejila rdeče meso in ga jedo le enkrat tedensko. Prebivalci Ikarije imajo svojo verzijo mediteranske kuhinje, na mizi pa so sadje, zelenjava, zrnje in nekaj ribe.

Pomembna sestavina njihove prehrane je divja zelenjava, ki vsebuje desetkrat več antioksidantov, ter zelen čaj ali rdeče vino. Po kosilu si vedno privoščijo popoldanski dremež, kar zmanjša tveganje srčno-žilnih bolezni do 35 odstotkov. Gričevnata pokrajina skrbi za porabo kalorij, ki se hitro topijo med hojo do službe in cerkve.

7. Francija

Francozi se odlikujejo po lagodnem družinskem obroku, v povprečju pa kar 92 odstotkov družin skupaj večerja (v ZDA le 28 %). V francoski prehrani imata vodilni vlogi okus in zadovoljstvo. Ni jim mar za nizko vsebnost maščob, ogljikovih hidratov in kalorij, verjamejo pa, da je treba ob mizi uživati. Za obrok si vzamejo čas, vedo, kdaj je treba odložiti pribor, in temu primerno izobražujejo otroke od malih nog.

Za Francoze je večerja dogodek dneva; pripravljeno hrano jedo počasi in z užitkom, medtem ko je za marsikatere druge narode obrok le nekaj, kar zmečejo v usta, preden se lotijo opravkov. Dolge večerje v resnici omejujejo vnos hrane, saj Francozi med pogovorom večkrat odložijo pribor, kar jim omogoča, da pravočasno zaznajo, kdaj je želodec poln in se ne prenajedajo.

8. Sardinija

Ljudje na Sardiniji so nekaj posebnega: izjemno spoštujejo starejše in si vselej vzamejo čas, da se ustavijo ter uživajo ob pogledu na preproste naravne lepote, ki jih obkrožajo. Vzpodbujajo sarkastičen smisel za humor in edinstven pogled na življenje. Tak pristop jim pomaga, da se sproti otresejo stresa in se sprostijo. Prepričani so, da človeku za zdravje ni treba odteči maratona, ampak da zadošča hoja. Stoletniki so v življenju prehodili ogromne razdalje, a so po statistiki utrpeli pol manj zlomov kot njihovi sodržavljani iz drugih delov Italije. Moški so večinoma pastirji, ki skupaj s čredami prehodijo kilometre in kilometre pa valoviti in zahtevni pokrajini.

Živijo po naslednjih načelih:

• Osnova jedil naj bodo rastline in fižol, kar obogatiš z ovčjim sirom in kozjim mlekom, meso naj bo raje priloga kot glavna jed.
• Na prvem mestu je družina. Ljudje z močnimi družinskimi vezmi so manj dovzetni za depresijo in stres.
• Spoštuj starejše. Stari starši lahko pomembno pomagajo pri odraščanju vnukov, saj jim nudijo ljubezen, modrost in motivacijo.
• Veliko hodi, pastirji prehodijo po osem kilometrov na dan. Redno gibanje krepi razpoloženje in koristi tako mišicam kot kostem.
• Popij kozarec rdečega vina. Vino s Sardinije vsebuje trikrat več antioksidantov in flavonoidov kot druga vina, kar krepi srce.
• Smej se s prijatelji, ohranjaj smisel za humor. Druženje in smeh je ključnega pomena za odpravljanje dnevnega stresa.

9. Madžarska

Madžari imajo radi vloženo hrano; ne zgolj kumarice, ampak tudi papriko, zelje in paradižnik. Te poslastice zaradi fermentacije prispevajo k vitkemu telesu, saj pospešujejo prebavo. Vse več dokazov potrjuje, da ocetna kislina, glavna sestavina kisa, zmanjšuje krvni pritisk, raven sladkorja v krvi in tvorbo maščob. Ne marate vloženih kumaric? Zamenjajte solatne prelive za olje in kis.

10. Finska

O tem, kako vzdrževati dobro telesno kondicijo, bi vam lahko veliko povedali Finci, ki prisegajo na nordijsko hojo. Ko gre za dejavnosti na prostem, jim ni nič ljubšega kot hoja s pohodniškimi palicami. S palicami v rokah si pomagajo pri ravnotežju, kar je dobrodošlo pri starejših ali na spolzkem terenu. A to še ni vse; ker so zaradi palic aktivne ramenske mišice, roke in trup, se hoja 

spremeni v redno dnevno telovadbo, pri čemer po rezultatih študije na Cooperjevem inštitutu v Dallasu telo porabi 20 odstotkov več energije. Naj bo pozimi ali poleti, redna hoja je nadvse koristna pri tanjšanju maščobnih zalog. Pravijo, da so Finci prvi na svetu, ko gre za aktiven življenjski slog.

Vir: Zazenlife.com

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord