Redovnice oziroma nune pri marsikomu sprožijo dvigovanje obrvi - morda zaradi začudenja, spraševanja, zanimanja ... Ker verjetno v današnjem svetu izobilja pogosto ljudje ne razumejo tistih, ki so se odpovedali vsem sladkostim življenja.
Zato ni nič čudnega, da se nam porajajo razna vprašanja, ko gre za ženske (sestre), ki svoje življenje posvetijo višjim, duhovnim ciljem. Že veste, kaj bi vprašali nuno, če bi jo osebno spoznali? No, odvisno od tega, kaj vas zanima.
In ker smo ljudje že po naravi radovedna bitja, zanimajo pa nas različni aspekti tuzemskega in duhovnega življenja, bi bila verjetno tudi vprašanja nadvse raznolika. O tem se lahko prepričate v nadaljevanju - izvedeli boste, kaj se zgodi, ko radovedni novinar (sicer pravi duhovni laik) dobi pred mikrofon častno sestro. In sta pri tem oba brez dlake na jeziku.
Ruth Lazar iz Nemčije se je pri rosnih 17 letih odpovedala vsem življenjskim radostim, v katerih navadni smrtniki nadvse uživamo, in odšla za redovnico. Za seboj je pustila fanta, prijatelje in možnost, da si nekega dne sama ustvari družino. Svoje življenje je posvetila Bogu in živi v samostanu. Po nekaj desetletjih služenja je pogumno stopila pred mikrofon in odgovorila na zelo neposredna vprašanja.
1. Kolikokrat na dan grešite?
To je odvisno od tega, kaj smatrate za gre. Sem požrešna, če pojem dve čokoladici? Upam, da nisem, saj sem danes pojedla že tri. Po mojem mnenju je greh to, da se človek namenoma odloči, da bo naredil nekaj slabega ali napačnega. Mali grehi, kot so uživanje prevelike količine čokolade ali pitje piva so povsem sprejemljivi. Bog le ni tako strog.
2. Kateri smrtni greh ste nazadnje zagrešili?
Verjetno je šlo za zavist. Pred kratkim sem dvakrat sodelovala na duhovnih vajah, hotela pa sem se jih udeležiti še tretjič. Razjezilo me je, ko so se odločili za drugo sestro, ne pa zame. Nekaj časa sem bila precej zavistna. Dobro pa je to, da imamo v katoliški cerkvi spoved. Če se resnično pokesaš zaradi kakšnega dejanja, ti lahko duhovnik odpusti v imenu Boga, kar v trenutku izbriše tvoj greh.
3. Mislite, da bi lahko celo Hitlerju odpustil za njegove grehe?
Prepričana sem, da ko umremo, vsi dobimo priložnost za soočenje z Bogom in možnost, da ga prosimo za odpuščanje. Tudi Adolf Hitler. Če bomo nato šli v nebesa ali pekel, je odvisno od tega, kako globoko se kesamo. Mislim, da v prisotnosti Boga, celo taki ljudje, kot je Hitler, kmalu sprevidijo, kako huda grozodejstva so zagrešili in začudijo obžalovanje. Mislim, da obstaja celo možnost, da bi nekoč v nebesih sedela na isti klopi s Hitlerjem.
4. Da boste redovnica, ste sklenili pri 17 letih. Kaj najbolj pogrešate iz zunanjega sveta?
Že pred leti sem nehala pogrešati svoje prejšnje življenje. A ni mi bilo lahko. Imela sem fanta in pestro družabno življenje. Zaradi nekega razloga pa mi to preprosto ni bilo dovolj. Ugotovila sem, da moram svoje življenje posvetiti Bogu, samostan pa je pravi kraj za tako življenje.
5. Se vam kakšna reč v Cerkvi zdi nezaslišana?
Cerkev še vedno slavi, ko ženska v njej doseže neko višjo pozicijo, kot da bi to bil poseben dosežek. Dejstvo, da je napredovanje ženske še vedno nekaj izjemnega, ne pa norma, me res razjezi.
6. Od zunaj se zdi, da nune preživijo dan med molitvijo in vrtnarjenjem. Je to res?
To se vsekakor zdi lepo, kajne? Žal ni tako sproščeno. Delamo okrog pet ur na dan. V tem času odgovarjam na vprašana novinarjev, pogovarjam se z obiskovalci, delam kot knjižničarka in skrbim za časopis, ki ga izdajamo v samostanu. Vodimo tudi svojo pekarno, nekatere sestre pa skrbijo za naš vrt. V vmesnem času pa počnemo tisto, za kar smo tukaj - molimo. Šestkrat na dan imamo tudi mašo.
7. Kaj bi naredili, če bi se homoseksualni par hotel poročiti v vaši cerkvi?
Stališče katoliške cerkve o tem vprašanju je zelo jasno, mi pa ga upoštevamo. Ne opravljamo porok gejev ali jim dajemo javne blagoslove. Država je odločila, da je gejevski zakon legalen, a zame je zakon zveza med moškim in žensko.
8. Vam je masturbacija dovoljena ali pa bi s tem prekršili zaobljubo o čistosti?
Zaobljubo bi prekršila s katero koli vrsto seksualne dejavnosti. Seveda nismo aseksualne samo zato, ker živimo v samostanu, a izbrale smo vzdržnost, to je naše darilo Bogu. To odločitev sem sprejela sama. Če bi masturbirala, bi bila zelo razočarana nad sabo. Masturbacija je samo cenen nadomestek za pravo zadovoljitev.
9. Ne pogrešate spolnosti, partnerja ali tega, da bi imeli otroke?
Zadovoljna sem z odločitvijo, ki sem jo sprejela. Kakor koli že, zdaj imam 57 let, tako da imeti otroke ne pride več v poštev. Veliko ljudi ne razume, da življenje brez partnerja ni življenje brez intimnosti. Tukaj živimo, ker imamo tesen odnos z Bogom. Ljubezenske pesmi so pogosto podobne molitvi - kot kristjanki mi ni treba peti partnerju, če lahko pojem Bogu.
10. Kakšen avto vozi Jezus?
Ne vem.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
