Kar mislimo, da se bo zgodilo, se tudi zgodi. Ta pregovor se je potrdil tudi pri staranju. Ko se nalagajo leta, vse bolj postajamo podobni vnaprejšnji predstavi o našem videzu v starosti.
To je teza, ki jo je več kot dve desetletji raziskovala izredna profesorica epidemiologije in psihologije z univerze Yale Becca Levy. Ugotovila je, da pozitivna podoba o staranju (modrost, izpolnitev, zadovoljstvo, telesna vitalnost) v primerjavi z negativno (nekoristnost, nemoč, podcenjenost) prinaša v povprečju kar sedem let in pol daljšo življenjsko dobo. Trditev podpirajo tudi zapisi v strokovni reviji Journal of the American Medical Association. Odkrili so, da so možnosti za okrevanje po bolezni ali poškodbi pri starejših s pozitivnim pristopom kar za 44 odstotkov boljše. Optimizem, marljivost, vztrajnost in volja do življenja so lastnosti, značilne za ljudi, katerih stanje se ne glede na diagnozo izboljša. Tisti, ki klonejo pod pesimizmom, negativizmom in sprejemajo najbolj črne scenarije, pa dobijo, kar pričakujejo.
V obdobju med letoma 1975 in 1998 je dr. Becca Levy spremljala skupino 660 oseb, starih nad 50, in se poglobila v zaznavo in dojemanje starosti. V začetku raziskave so izpolnili vprašalnik, poln stereotipov o staranju. Na trditve, na primer, vse stvari se s starostjo slabšajo ali starejši si, bolj si nekoristen, so odgovarjali z da ali ne. Udeleženci, ki so odgovarjali pozitivno, so preživeli tiste z negativnimi odgovori. Rezultati morda niso tako presenetljivi, kajti pozitivno naravnani ljudje imajo tudi druge dragocene lastnosti. Nagnjeni so h gibanju, pozorni so na zdravo prehrano, brez težav omejijo alkohol in črtajo cigarete. Naštete lastnosti so potrebne, da človek prevzame nadzor nad svojim življenjem, s čimer ga tudi podaljša.
Vsak dan kar 10.000 ljudi iz tako imenovane generacije baby-boom praznuje 65. rojstni dan. Ti ljudje predstavljajo 13 odstotkov naše populacije, možnosti za njihovo ustvarjalnost in prispevek h kakovosti življenja na splošno, pa so velike.
Ko razmišljamo o starosti, si v duhu predstavljamo upočasnjeno gibanje in zagledamo podobe starejših pri popoldanskem dremežu v gugalniku. Takšne predstave pri ocenjevanju miselnih in telesnih zmožnosti starejših ter njihovega vedenja širijo zmotno in povsem napačno razumevanje procesa staranja. Tipičnega modela starega človeka seveda ni. Naše osnovne značajske poteze se oblikujejo v prvih šestih mesecih po rojstvu, vendar niso zabetonirane, ampak se lahko pozneje preoblikujejo. Zato je vsak starejši človek drugačen, posploševanje pa zmotno. Zbrali smo 10 najbolj pogostih napak, ki jih delamo pri ocenjevanju starejših.
Zmota št. 1: Starejših ne zanima zunanji svet
V skupini 65+ veliko ljudi uporablja splet in še zdaleč niso le pasivni gledalci televizijskih oddaj, ampak se odpravijo po svetu. Več kot 10.000 starejših je rednih popotnikov, željnih spoznavati sodobne kulturne navade, zato prespijo v neke vrste hostlih za starejše. Njihova volja po nenehnem učenju in izobraževanju je razlog za številne programe, namenjene izključno njim (Univerza za tretje življenjsko obdobje), in se najdejo kot posebna ponudba tudi v turističnih središčih. Poleg tega je veliko starostnikov, najsi bo zaradi želje ali nuje, tudi po upokojitvi delovnih.
Zmota št. 2: Starejši ne potrebujejo tesnih osebnih stikov
Vsi smo družbena bitja. Družine, plemena, ekipe in druge skupnosti imajo veliko boljše možnosti za preživetje in uspeh, ko so tesno povezane. Potreba po osebnih stikih se s starostjo ne izgublja. Na drugi strani so okoliščine: pri višji starosti je manj ljudi, s katerimi bi se lahko povezali, upoštevati je treba še telesne in psihološke ovire, ki z leti naraščajo. V resnici vzdrževanje družabnih vezi starejšim omogoča kup prednosti: intelektualne izzive, sprotno obveščenost o novostih, povratne informacije in ne nazadnje tudi izražanje čustev.
Zmota št. 3: Starejši malo prispevajo družbi
Znanje in veščine starejših cenijo delodajalci, kolegi in prostovoljci. V ameriškem združenju starejših je kar pol milijona starejših prostovoljcev, ki delijo svoje znanje, nudijo pomoč manjšim podjetjem, pomagajo pri nameščanju otrok v rejniške družine in so aktivni še na mnogih drugih družbeno pomembnih področjih. Starejši imajo razvite etične norme in znajo mlajšim prenašati znanje.
Zmota št. 4: Starejši si, bolj se držiš rutine
Ne drži! Starejši so se sposobni hitro odzvati in odskočiti od ustaljene rutine. Njihova sposobnosti, da se na nepričakovane okoliščine, nadloge ali nesrečo odzovejo hitro in ustrezno, so se izkazale že velikokrat. Navsezadnje je bila ameriška organizacija za urjenje Outward Bound ustanovljena ravno na osnovi spoznanj britanske mornarice iz druge svetovne vojne. Umrljivost pri mlajših mornarjih je bila mnogo višja kot pri starejših. Ne naključno, kajti starejši so bili bolj samozavestni, niso se zanašali na druge, ampak so ukrepali in poiskali ustrezne rešitve.
Zmota št. 5: Upad umskih in telesnih sposobnosti je neizogiben
Resda človek z leti izgubi določeno stopnjo umskih in telesnih sposobnosti, a lahko veliko naredi, da izgubo prepreči ali vsaj upočasni. Zarodne celice izgubijo nekaj svojih zmožnosti, druge celice pa oslabijo, toda zdrave življenjske navade močno izboljšajo človekovo stanje. Dviganje uteži pripomore k ohranjanju mišic in neokrnjenosti kosti, aerobna vadba in zdrava prehrana zmanjšujeta upad telesnih in umskih sposobnosti, kognitivne sestavine pa ohranjamo z zaposlenimi možgani. Preveč ur pred televizijskim zaslonom slabo vpliva na vse starostne skupine, pri starejših je učinek še bolj izrazit. Pogosto se namreč soočijo s stereotipi, ki v filmih ali oddajah prikazujejo starejše kot šibke, pozabljive, godrnjave in zmedene osebe. In spet: kar mislite, to se zgodi.
Zmota št. 6: Starejši so revni
Statistični podatkih o populaciji starejših v ZDA kažejo, da se njihovi redni povprečni prilivi dvigujejo, število takih, ki živijo v revščini, pa upada. To je dobra novica, ki zanika trditev, da so revni. Večina ima dovolj za preživetje. Resnici na ljubo je treba dodati, da nenehno višanje cen bolj prizadene starejše kot mlajše, zato so izpostavljeni večjemu tveganju. (V Sloveniji je slika žal drugačna, saj se število ljudi, ki ob pičlih pokojninah težko preživijo mesec, ob hitro naraščajočih izdatkih veča.)
Zmota št. 7: Starejšim ni mar za intimne odnose
Spolne odnose povezujemo z dobrim splošnim počutjem. Kakšna je povezava, ne vemo natančno, vemo pa, da koristi obema partnerjema. Spolna aktivnost spremlja posameznika do približno 70. leta starosti. Po anketi med starejšimi večina meni, da so spolni odnosi postali nekaj manj pomembni, le 35 odstotkov vprašanih je menilo, da je spolnost primerna le za poročene pare, manj kot deset odstotkov pa je izjavilo, da intimni odnosi spadajo k mladim. Ženskam so se zdeli spolni odnosi manj pomembni kot moškim, opozorile pa so na dejstvo, da je težko najti partnerja, ker je njihova življenjska doba daljša od dobe moških.
Zmota št. 8: Starejši ne sprejemajo dobrih odločitev
Leta nabirajo modrost, prepoznavanje položaja in odločanje pa sloni na življenjskih izkušnjah. Pri odločitvah, najsi gre za izbiro zdravljenja, finančne odločitve ali karkoli drugega, se jih ne sme izločiti in vleči poteze brez njih. Soodločanje izboljša tudi končni rezultat.
Zmota št. 9: Starejši izgubljajo voljo do življenja
Nihče pri zdravi pameti si ne želi skrajšati življenja, dokler je udobno in na kakovostni ravni. Drugače je, ko vmes poseže bolezen in postane trpljenje neznosno, na koncu predora pa ne sveti nobena lučka.
Zmota št. 10: Znanost ima vse odgovore o staranju
Kje pa, še veliko se moramo naučiti in izkusiti. Z daljšanjem življenjske dobe se pojavljajo nova vprašanja, na katera bomo iskali odgovore. Ne pozabite, da je populacija 90+ najbolj hitro rastoča starostna skupina.
Vir: AgingCare.com
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
