10 najbolj vplivnih znanstvenikov vseh časov

Spoznajte deset znanstvenikov, ki so svet spremenili na bolje. Njihov vrstni red je zgolj naključen.

NIKOLAJ KOPERNIK

POLJAK, 1473–1543

Pomislite na čas, ko je večina ljudi povsem samoumevno verjela, da se Zemlja ne premika in da leži v središču vesolja. Prav v tem obdobju je živel Nikolaj Kopernik, astronom, ki je to teorijo izpodbijal. Trdil je namreč, da je v kontekstu gibanja planetov v našem Osončju Sonce tisto, ki je na sredini, in ne Zemlja. Njegove trditve so močno razjezile Rimskokatoliško cerkev, s čimer je Kopernik tvegal, da ga bodo usmrtili. Je pa s tem zanetil tako imenovano kopernikansko revolucijo, pomemben dogodek v zgodovini znanosti, ki je postavil pod vprašaj naš položaj v vesolju.

Isaac NEWTON

BRITANEC, 1642–1727

Isaac Newton, eden najpomembnejših znanstvenikov 17. in zgodnjega 18. stoletja, je razvil zakon težnosti (slavna zgodba o jabolku, ki naj bi mu padlo na glavo, najverjetneje ni resnična) in posledične zakone gibanja ter razložil, kako sila teže vpliva na gibanje planetov. Izdelal je reflektivni teleskop oziroma reflektor, razvil postopke računanja ter razpravljal o naravi svetlobe in barvah. Resda je veljal za težavnega sodelavca, toda znanost mu je seveda vseeno hvaležna za njegov prispevek.

MARIE CURIE

POLJAKINJA, 1867–1934

Fizičarka, kemičarka in redka dobitnica dveh Nobelovih nagrad. Njeno znanstveno delo je bilo ključno za razvoj rentgenskih žarkov. Bila je vodja radiološkega oddelka pri Rdečem križu.

ERNEST RUTHERFORD

BRITANEC, 1871–1937

Ernest Rutherford je zagotovo eden največjih znanstvenikov 20. stoletja, velja za očeta jedrske fizike. Je eden utemeljiteljev sodobne atomske fizike, leta 1908 pa je dobil Nobelovo nagrado za kemijo, in sicer za raziskovanje atomov in radioaktivnosti. Razvil je svoj model atoma in odkril enega njegovih sestavnih delov, proton. Brez njega in njegovih odkritij nadaljnje raziskave atoma in jedrske energije ne bi bile mogoče.

ALAN TURING

BRITANEC, 1912–1954

Če ne bi bilo Turinga in njegovega dela, človeštvo najverjetneje ne bi naredilo tako velikega napredka pri računalništvu in umetni inteligenci. Turing veja za očeta računalništva, tako imenovani Turingov stroj pa tvori temelje našega sedanjega znanja o napravah, ki jim pravimo računalniki. Bil je izredno inteligenten, na vladni šoli za kodiranje in šifriranje v Britanskem centru za dekodiranje v Bletchley Parku, kjer je delal med drugo svetovno vojno, pa je veljal za posebneža. Turing je imel ključno vlogo tudi pri razvoju tako imenovane Turingove bombe, naprave, s katero so dešifrirali sporočila nemške vojske.

JAMES WATSON

AMERIČAN, 1928–

James Watson in njegov kolega Francis Crick, pomemben molekularni biolog, sta leta 1962 dobila Nobelovo nagrado za medicino za revolucionarno odkritje dvojne vijačne strukture dezoksiribonukleinske kisline (DNK), ki velja za eno najpomembnejših odkritij 20. stoletja. Watson in Crick sta začela sodelovati na londonskem King's Collegeu. Aprila 1953 sta objavila svoje raziskovalno delo in v njem podrobno razložila delovanje DNK z revolucionarno ugotovitvijo, da so v njej kodirana genetska navodila, ki omogočajo razvoj in delovanje vseh živih organizmov in virusov.

EDWARD JENNER

BRITANEC, 1749–1823

Edward Jenner je s svojim delom prispeval k blagostanju, predvsem pa k zdravju vsega človeštva, saj je razvil znanost, na kateri temeljijo cepiva in cepljenje. Uspelo mu je zajeziti epidemijo črnih koz, potem ko je ljudi cepil z virusom kravjih ošpic torej z milejšo obliko bolezni. Opazil je namreč, da mlekarice, ki so prebolele kravje ošpice, ne zbolijo za črnimi kozami. Da bi zdravljenje izpopolnil, je Jenner eksperimentiral na več otrocih, tudi na svojih. Dandanes z različnimi cepivi rešujemo življenja mnogih, črne koze pa so skoraj popolnoma izkoreninjene.

DIMITRIJ MENDELEJEV

RUS, 1834–1907

Vsa sodobna kemija temelji na delu ruskega znanstvenika Dimitrija Mendelejeva, ki je na podlagi atomske mase in kemičnih lastnosti elementov izdelal periodni sistem elementov. Tako je pokazal, da imajo najpogostejši elementi, na primer vodik, najmanjšo atomsko maso. Ko je leta 1869 izdelal periodni sistem, je ugotovil, da so v tabeli elementov vrzeli tam, kjer bi morali biti še neodkriti elementi, in s tem napovedal njihovo odkritje.

ALBERT EINSTEIN

NEMEC, 1879–1955

Einstein je zaradi svojega pionirskega dela postal prava kulturna ikona. Leta 1921 je dobil Nobelovo nagrado za raziskovalno delo na področju fotoelektričnega učinka, je pa seveda veliko bolj znan zaradi posebne in splošne teorije relativnosti. Posebna teorija relativnosti iz leta 1905 pravi, da ne more nič potovati hitreje kot hitrost svetlobe in da je hitrost neodvisna od položaja oziroma gibanja opazovalca. Splošna teorija, znana predvsem po slavni enačbi E = mc2, pa je pokazala, da sta energija in masa enakovredni ter da lahko masa ukrivlja prostor.

CHARLES DARWIN

BRITANEC, 1809–1882

Darwin je bil naturalist in geolog, svoje zamisli o evoluciji je začel oblikovati med petletnim bivanjem na krovu ladje Beagle. Trdil je, da smo se ne le ljudje, temveč vsa bitja, ki živijo na našem planetu, sčasoma razvili iz skupnih prednikov. Predvideval je, da so nekatere biološke značilnosti postale bolj ali manj pogoste zaradi naravne selekcije, ta ugotovitev pa je dandanes temelj sodobne biologije. Toda znanstvena skupnost ni tako zlahka sprejela Darwinovega dela in dela njegovega kolega Alfreda Russla Wallacea, zaradi česar je bilo Darwinovo delo O izvoru vrst sprva tarča vsesplošnega posmeha.

Še veliko več takšnih in drugačnih nepozabnih zgodovinskih dejstev in zanimivosti pa lahko vsak mesec berete v reviji Nepozabna zgodovina.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord