Vesna Vehovec in Alenka Žnidarič ustvarjata nove zgodbe iz starih oblačil

Alenka Žnidarič in Vesna Vehovec, gonilni sili Naše trgovin'ce iz Domžal, ki je pred dnevi dobila povsem svežo, še lepšo podobo. (foto: Goran Antley) Goran Antley
Vir: Jana
22. 2. 2017

Naša trgovin'ca v Domžalah je prostor, kjer sta si roke podali dobrodelnost in ustvarjalnost ter kjer ves čas vlada domačno vzdušje.

Gonilni sili te prav posebne trgovinice v središču Domžal – našli jo boste v neposredni bližini tamkajšnje policijske postaje – sta Vesna Vehovec in Alenka Žnidarič, sposobni, vedno nasmejani in energije polni ženski, ki imata obe doma otroka s posebnimi potrebami. Vesnina 14-letna Maruša ima artrogripozo, Alenkin 15-letni Lan pa se je rodil z Downovim sindromom.

Spoznali sta se po naključju in glede na to, da je Vesna v okviru svojega centra Elik­sir z neko gospo že prej veliko sodelovala z razvojnimi ambulantami ter na področju integriranja otrok s posebnimi potrebami pogumno orala ledino, sta hitro našli skupni jezik. Ustanovili sta društvo Verjamem vate, ki ima zdaj status socialnega podjetja tipa B, kar pomeni, da zaposluje ranljive skupine.

Vesno in Alenko je k ustanovitvi društva gnala predvsem zamisel o povezovanju staršev z otroki s posebnimi potrebami. »Začeli sva prirejati tematske delavnice, kjer še danes počnemo vse mogoče. Predvsem pa se vsi skupaj učimo tega, da imamo lahko tudi družine z otroki s posebnimi potrebami kakovostno živ­ljenje,« pripovedujeta.

Že kmalu po ustanovitvi društva sta začeli razmišljati, kako bi pokrili njegove najosnovnejše stroške, ob tem pa ju je naprej gnala tudi želja, da bi otroke z lažjo in zmerno duševno motnjo v razvoju po njihovem končanem šolanju vključili v delo. Po zakonu namreč teh otrok ni možno zaposliti, a zaradi želje po delu obstaja pri otrocih v starostni skupini od 18. do 26. leta (in seveda tudi pri njihovih starših in pedagogih) velika potreba po tovrstnem povezovanju in vključevanju v običajno (delovno) okolje. Tako se jima je čez čas rodila zamisel o Naši trgovin'ci, prodajalni z rabljenimi oblačili, modnimi dod­atki, čevlji, torbicami, knjigami in igračami.

Ljudje so posebno domžalsko prodajalno hitro začeli polniti s prinesenimi rabljenimi stvarmi, izkupiček od prodaje pa gre za stroške delovanja društva ter za njegovo rast in razvoj.

Idejam za nove projekte na srečo ni videti konca. Vesna, predsednica društva, glavna organizatorka, promotorka in skrbnica financ, ter Alenka, podpredsednica društva, ki skrbi za vse, kar je povezano s prodajo, in za mlade, sta namreč usklajeni tandem. Korak za korakom svoje zamisli spravljata v življenje.

Mesto pozitivne energije in zamisli

Naša trgovin'ca se je v srca vseh, ki z darovanjem prinesenega blaga ali pa z nakupom ponujenega v trgovini pomagajo otrokom z lažjimi in zmernimi duševnimi motnjami v razvoju, zasidrala predvsem zaradi svojega dvojnega poslanstva: vključevanja omenjenih otrok v običajno življenje (»Neverjetno, kako jim delo v Naši trgovin'ci dviguje moč, saj se tako počutijo uveljavljene in sprejete,« sta veseli Vesna in Alenka) ter zaradi svoje velike težnje po ponovni uporabi.

Prav noben kos oblačila, ki priroma v to posebno prodajalno, namreč ne zaide na smetišče. Nasprotno, Alenka, ki je že od prej vešča prodaje oblačil in je po duši velika estetinja, s svojimi sedmimi mladimi vestnimi sodelavci, s katerimi so se povezali prek OŠ Roje, domžalske šole za otroke s posebnimi potrebami, skrbno pregleda vsa podarjena oblačila, nato jih skupaj sortirajo, označijo in določijo, katera so primerna za nadaljnjo prodajo, in katera bodo našla svoje drugo življenje v obliki novih oblačil.

Sprva so v trgovini – poleg vse omenjene robe iz druge roke – prodajali večinoma le unikatne hlače izdelane iz različnih koščkov oblek, a ker so se te tako zelo dobro uveljavile med strankami, si v prihodnje želijo razširiti tovrstni program na tunike, jakne, majice, dodatke za dom ter še marsikaj. Naša trgovin'ca je prepredena s pozitivno energijo, ki jo poleg kupcev v prvi meri izžarevajo mladi s posebnimi potrebami, ki delajo v njej po nekaj ur na dan. V delu, jih pohvalita Vesna in Alenka, so resnično odlični: eni so izvrstni trgovci, drugi uživajo v sortiranju oblačil, tretji v opremljanju robe ali pospravljanju itd. Prav zaradi energije, ki jo mladi vlagajo v delo, si gonilni sili društva Verjamem vate želita, da bi bili mladi nekoč lahko nagrajeni tudi s plačilom. Zdaj jih nagradita tako, da jih odpeljeta na kavo in rogljiček ali pa jih razveselita s kakšnim oblačilom ali čim drugim iz trgovine. »Res si prizadevava, da bi se mladi prek dela čim bolje integrirali v lokalno okolje, ki jih je v trgovini odlično sprejelo. Ob tem morava pohvaliti tudi prijazno podporo domžalskega okolja. Želiva pa si, da bi najinim željam za širitev dejavnosti našega podjetja prisluhnila tudi država,« razkrivata Vesna in Alenka svoje načrte za prihodnost.

Kdor ju pozna, ve, da jima bo vse zastav­ljeno tudi uspelo. Zato, ker sta vztrajni in potrpežljivi. Zato, ker sta se naučili vse navidezne težave že zdavnaj sprejeti kot izziv in možnost za osebnostni napredek. Zato, ker se vsega lotevata predano in srčno. Pa tudi zato, kot hvaležno zaključita ob koncu našega druženja, ker jima ob strani stojita ljubeča partnerja, ki ju podpirata pri njunem delovanju in tako kot oni verjameta, da gre v življenju dobro z dobrim.

Besedilo: Vesna Sivec Poljanšek // Fotografije: Goran Antley

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri