Sanja Veličković: Vsak trend ne pristaja vsakomur

Sanja Veličković: Vsak trend ne pristaja vsakomur (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Story
3. 7. 2016

Sanja Veličković je zagotovo prepoznavno ime na Štajerskem. Prihaja s Ptuja in vrsto let oblikuje prav posebna unikatna oblačila in obleke, ki jih nosijo ženske, ki vedo, kaj hočejo.

Brezčasne pike, brezčasna dama.
Lani je Sanja praznovala 10. obletnico ustvarjanja.

Story: Sanja, kako se je začela vaša oblikovalska pot?

Moja oblikovalska pot se je začela že zelo zgodaj, saj so bile moje prve manekenke moje punčke, katerih oblačila so imela posebno mesto v omari. Na začetku sem sicer ustvarjala s kvačko in pletilkami, konec osnovne šole pa sem začela spoznavati babičino staro singerico, ki danes krasi moj atelje. Material za prve oblikovalske korake sem našla na skrivaj kar v mamini omari, in sicer sem menila, da bo najmanj pogrešala stare rjuhe. Seveda sem se zmotila. Ni ugotovila takoj, ampak je.

Story: Vaša unikatna oblačila so namenjena različnim priložnostim in zajemajo vaš stil življenja. Bi lahko rekli, da so nekoliko drzna? Odštekana?

Gotovo so moja oblačila namenjena tistim, ki se ne bojijo biti opaženi in drugačni. Res je tudi, da sem se že in se še bom spopadla tako s športnimi oblačili, dnevnimi oblačili in različnimi oblačili za posebne priložnosti ter posebne postave. Slednje me posebej mika, saj ni isto narediti oblačila za manekenko in oblačila za čisto normalno žensko - teh pa nas je na koncu veliko več. S pravim krojem in igranjem z materiali in barvami se da tako skriti kot odkriti.

Story: Modni oblikovalci imate precej kreativno delo. Kaj vse spada zraven, preden nastane kos oblačila?

Začne se kot vse drugo - z idejo, ki jo v večini primerov dobim, ko vidim določen material, njegovo strukturo, barvo, vzorec. Takrat se porodi ideja, ki ostane 'narisana' v glavi ali jo prenesem na list. Seveda pa me včasih nove kreacije najdejo kar tako, ko imam pred seboj list papirja in v bližini svinčnik. Te po navadi dlje čakajo na realizacijo, saj moram najti ustrezen material. Temu sledi izdelava kroja, kar mi je najljubši del procesa, nato razrez izbranega materiala in šivanje. Tudi pri šivanju zelo rada raziskujem in vedno znova iščem nove načine v tem procesu.

Story: Se težko ločite od kreacij, ki jih ustvarite?

Da, res je. Na začetku je bilo težko, saj ko ustvarjaš unikate, nekega kosa ne moreš imeti, če ga ima nekdo drug. Seveda sem se že sprijaznila s tem, in če je treba, slečem tudi svoje hlače, plašč, jakno.

Story: Vaša oblačila so unikatna in zanje ni napisanega nekega strogega pristajanja v klasičnih krojih, ampak so v ospredju linije, ki narekujejo neki vaš stil ter seveda udobnost pri nošenju. So ženske danes bolj drzne, kot so bile nekoč, ko se odločajo za unikatne stvari?

Ker se že kar nekaj let ukvarjam z izdelovanjem oblačil, sem imela možnost videti in izmeriti že veliko različnih postav in različnih starosti ter tako narediti neki presek in določiti svojo tabelo mer, s pomočjo katere lahko izdelam oblačila, tudi in predvsem za ženske, ki se ne najdejo v konfekcijskih številkah. Pa da ne bo pomote, sem ne spadajo le tiste, ki bi po nekih kriterijih imela kakšen kilogram preveč, sem spadajo tudi tiste, ki so skoraj 'popolne'. Seveda so bile, so in bodo tudi jutri ženske, ki so drzne in ki si upajo biti drugačne - te so zagotovo moja ciljna skupina. Vendar so te vedno v manjšini, sploh če se osredotočim na našo malo državo. A me to sploh ne moti, saj če bi nas bilo preveč, ne bi bile posebne in drugačne.

Sama veljam za nasprotnico stereotipov, uniformiranosti in skrivanja v množici. Tudi s pravim oblačilom lahko prispevamo k osebnostni rasti in samozavesti posameznika.

Story: Oblačila oddajajo tudi blišč posebnih materialov, ki prispevajo k zadovoljstvu žensk, ki vaša oblačila nosijo. Kakšne materiale uporabljate?

Kot sem že omenila, imam 'težave', ko stopim v trgovino z blagom - zelo redko se zgodi, da ne gre vsaj kakšen meter z menoj. Uporabljam tako naravne kot umetne materiale, največji poudarek pri izbiri materiala pa dam enostavnemu vzdrževanju in temu, da se čim manj lika. Po potrebi se z izbiro materiala prilagodim tudi stranki.

Story: Pri kreiranju oblačil ne sledite aktualnim modnim trendom, ampak iz njih vzamete le določene elemente, predvsem tiste, zaradi katerih je oblačilo nosljivo in funkcionalno, predvsem pa všečno. Se vam je že zgodilo, da kakšen kos ni pritegnil takšne pozornosti, kot se pričakovali?

Nekako se mi bolj zdi, da prav vsak kos čaka določeno osebo, ki ne bo mogla brez njega iz ateljeja. Ravno v tem namreč vidim prednost v brezčasnosti svojih kreacij, saj ni pomembno, v kateri sezoni sem jo ustvarila - v njej bo ena oseba zablestela, ko se jima prekrižajo poti. Oblačila so tako našla pot tudi v tujino, kamor so jih s seboj odnesle naključne turistke, ki jih je v atelje pripeljala zgolj radovednost.

Story: Delate predvsem za ženske, ki jih srečujete na ulicah. Kakšna je danes moderna ženska? Kakšna oblačila nosi?

Da, pomen te besedne zveze, 'ženske, ki jih srečujem na ulici', v bistvu pomeni, da opazujem, kakšne so danes ženske po svoji postavi, življenjskem slogu, česa ne najdejo v trgovinah in v čem bi bile videti takšne, kot si želijo. V bistvu vidim bistveno razliko med trendom in modo. Trende namreč ustvarijo 'umetno', kar je razumljivo v današnjem potrošniško naravnanem načinu življenja, vendar vsak trend ne pristaja vsakomur, zato podpiram individualni slog posameznika ali neke subkulture, ki tako ustvarja svojo modo, slog oblačenja.

Story: Sodelovali ste tudi na številnih modnih revijah. Pred kratkim ste imeli eno v središču Maribora. Kaj menite o tem, da se modni oblikovalci predstavljate s svojimi modnimi revijami?

Lani (2015) je minilo 10 let od moje prve revije. Velika večina revij je bila samostojnih. Od januarja letos in do danes sem imela v Mariboru že štiri revije, vendar ne z istim konceptom. V središču Maribora sem imela revijo v trenutno naj-bolj aktualnem mariborskem lokalu, v Luftu, in sicer v sodelovanju s salonom sedežnih garnitur Žakelj. Pred kratkim se je zgodila nenačrtovana revija na Blogomaniji v Habakuku, čez nekaj dni, 25. junija, pa me čaka še peta - med Festivalom Lent, in sicer na Glavnem trgu. Odziv in obiskanost na revijah sta vedno dobra, kar pa ne pomeni skokovitega porasta pri prodaji. Ljudje smo pač navajeni, da kupimo, ko potrebujemo, ali enostavno, ko nas 'pokliče' izložba. Ker pa imam atelje le na Ptuju, je seveda treba priti do tja. Prav zato poskušam na revijah v različnih krajih pokazati, kaj ponujam, in jih tako povabiti v atelje.

Story: Kakšna oblačila oblikujete trenutno in kakšen navdih je pri vas v ospredju?

Ker je tu poletje, so moja oblačila vedno bolj lahkotna. Na zadnjih dveh revijah so bili poleg oblek, kril, hlač, bluz in majic predstavljeni tudi plašči. Vedno rada pokažem svojo raznovrstnost, drugačnost in funkcionalnost oblačil.

Napisala Mihaela M. Kocbek

Fotografije Osebni arhiv

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story26/2016

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 26/2016

Story 26/2016, od 23. 06. 2016

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri