Oblikovalka Sanda Vidmar: Jeza in razočaranje kot motivatorja

5. 9. 2018 | Vir: Jana
Deli
Oblikovalka Sanda Vidmar: Jeza in razočaranje kot motivatorja (foto: osebni arhiv )
osebni arhiv

Prodorna oblikovalka, ki svojemu nakitu iz srebra in bakra skozi ustvarjalni proces vdihuje samosvojo sporočilnost.

Vsak kos nakita Sande Vidmar predstavlja zgodbo, ki pa si jo vsaka ženska lahko interpretira po svoje, in v tem je čar nakita, s katerim se vsaka samozavestna posameznica počuti še bolj posebno.

V svetu nakita vlada močna konkurenca. Kaj je tisto, kar vaš posel poganja naprej, mu utira pot med vso svetovno ponudbo in vašo blagovno znamko dela drugačno od preostalih oblikovalcev nakita?

Kljub velikemu številu oblikovalcev nakita se mi na tem področju s poslovnega vidika zdi še veliko prostora. Dobra stran nakita je predvsem to, da ga nobena ženska nima preveč, če ga le rada nosi. Prav tako je nešteto število okusov in meje tega, kaj se nosi kot nakit, se vsak dan širijo. Pri oblikovanju kosov pod blagovno znamko Sanda Vidmar skrbim predvsem za zgodbo, ki jo vsak kos predstavlja. Nič ni narejeno kar tako, vsak kos ima svoje sporočilo, največkrat hudomušno ali pa pač kakršnokoli, kar mi je v času ustvarjanja dalo navdih.

V svoja unikatna dela vpletate številne motive iz narave. Zakaj vam je narava navdih?

Narava je del vsakega in večina motivov v oblikovalskem svetu na takšen ali drugačen način v njej črpa navdih. Verjetno je to tudi najbolj naravno (smeh). Ko iščeš navdih, ga največkrat najdeš nekje, kjer se počutiš sproščeno, neobremenjeno in kreativno, in velikokrat so to kakšni sprehodi v gozdu ali pa pogled v nebo. Različno, ampak vsekakor vse, kar je v povezavi z naravo, nosi dodatno sporočilo.

Najdete navdih še kje drugje oziroma v čem drugem?

Da, vsekakor. Ni pravila, prej bi rekla, da so vsi navdihi izjeme. Bolj kot stvari pa me navdihujeta sporočilnost in kontekst nakita, ki ga ustvarim. Motivi se potem po navadi zložijo v zgodbo kot kocke.

Kaj pa v vas prebudi željo po ustvarjanju?

Vsak dan nekaj drugega, predvsem pa notranja želja po tem, da ustvarim nekaj lepega, nekaj, kar bo sporočalo, kako se v tistem trenutku počutim. Največkrat so to pozitivni občutki, včasih pa tudi negativni, recimo jeza in razočaranje sta lahko super motivatorja in ustvarjanje po takšnih občutkih kot zdravilo. Včasih mi je edino žal, da ne najdem vedno časa za oblikovanje novih kosov. Vsaj pri meni je tako, da kakšna ideja, ki se navezuje na določeno čustvo, s časom zbledi, tako kot se spreminja to, kako se počutim.

Kako pa pravzaprav poteka dan oblikovalca nakita? Predvidevam, da dan ni enak dnevu, a vseeno, kakšen je vaš vsakodnevni ustvarjalni ritem?

Zelo različno, vsak dan nujno začnem s kavo, to je stalnica. Potem pa odvisno, kaj me čaka, je pa pomembno, da si organiziram dan. Včasih me ves dan čaka ustvarjanje, so pa tudi obdobja, ko so bolj pomembne druge stvari in se srebra niti ne dotaknem. Ampak vse je del tega in v vseh stvareh poskušam kar se da uživati, zato tudi to počnem.

Ste kdaj ustvarjali tudi z drugimi materiali?

Tako kot veliko punc, ki rade ustvarjajo že v osnovni šoli, sem začela oblikovanje prvih kosov iz fimo mase. Mislim, da ni bilo prijateljice, ki ne bi dobila vsaj enega mojega kosa ob kakšni priložnosti. S tem sem se tudi veliko naučila o sami obliki in obnašanju oblik na telesu.

Zakaj ste za svoj osnovni ustvarjalni material izbrali kovine? Se za tem izborom skriva kakšna zanimiva zgodba?

Poleg preostalih materialov, ki so bili na začetku bolj dostopni in sem z njimi ustvarjala že v osnovni šoli, sem v stik s kovino prišla prvič na tečaju Olge Košice in nato Martine Obid. Čisto me je prevzela ideja, kako lahko umazan kos bakra recimo spremeniš na koncu v mehko obliko leteče ptice. Kovine so tudi dosti bolj obstojen material. Iskreno sem v tistem času iskala nov način ustvarjanja in tečaj mi je priporočila prijateljica. Verjetno je še najbolj zanimivo pri tej zgodbi to, da so se vse zvezde lepo poravnale, kot se to velikokrat zgodi v življenju, ko se za nekaj trudiš in k temu pristopiš z vsem srcem.

Katere kovine uporabljate?

Predvsem srebro in baker. Za zdaj se v teh dveh tehnikah najbolj znajdem, srebro tudi sama rada nosim. Ravno zadnjič sem razmišljala, kako lep občutek je, ko imam po brušenju srebra roke, polne srebrnega prahu, in kako škoda se mi zdi, ko si jih umijem.

Obstaja tudi kakšen material, ki bi ga še radi preizkusili in ga vključili v oblikovanje svojega nakita?

Da, vsekakor puščam vrata odprta. Novi materiali zahtevajo tudi drugačne tehnike, zato vse združujem skupaj z raziskovanjem, testiranjem in tudi neuspehi. Spogledovala sem se že z lesom in pa žametom. Mislim pa, da bodo vsi materiali ostali kot dodatek kovini. Ampak tudi to ni vklesano v kamen, bomo videli.

Na svojem blogu na spletni strani sandavidmar.com omenjate tudi druge oblikovalce nakita, kdo vam je v slovenskem prostoru za vzor ... Bi morda z njim tudi naredili kakšno skupno kolekcijo?

Zagotovo Olga Košica in Martina Obid, ki sta me tudi ogromno naučili. Nataša Grandovec iz Maribora tudi oblikuje res lepe kose, vsak pa je zanimiv po svoje. Vsekakor pa dobra ideja, hvala!

Imate morda tudi kakšnega vzornika iz tujine?

Zadnjič sem odkrila poljskega oblikovalca Mimikra, ki tudi izdeluje iz srebra in res transformira kovino v popolnoma naravne oblike. Navdušuje me tudi delo oblikovalke Ya Jewelry iz Izraela.

Kako pa je z novimi kosi in kolekcijami vašega nakita – ga sploh izdelujete v kolekcijah ali je vsak kos izdelan posebej po željah naročnikov oziroma po vaših trenutnih navdihih?

Bolj ali manj so to trenutni navdihi, čeprav sem ravno v procesu oblikovanja bolj zaključene kolekcije. Kakšen kos izdelam tudi po željah naročnikov, vendar imam v tem primeru rada, da mi naročnik zaupa. Preveč navodil pri tem, kako točno naj bo nakit videti, preveč omeji potek mojih misli.

Od kod prihaja največ povpraševanja po vašem nakitu – doma ali v tujini?

Za zdaj še doma in nekaj iz Anglije, kjer sem sodelovala z blogerko, svoj kos in znamko pa predstavila v reviji Glamour UK.

Kakšne ženske si želijo nositi vaš nakit?

Ženske, ki se odločajo za moj nakit, so zelo različne in vsaka v kosu nakita najde svojo interpretacijo zgodbe, kar mi je vedno zelo zanimivo. Mislim, da ko nakit pomeni nekaj več in ima svojo sporočilnost, se lahko nanj naveže praktično kdorkoli. Če pa že bi morala najti nekaj skupnega strankam, ki sem jih do zdaj spoznala, bi rekla, da so to ženske s stilom, ženske, ki nosijo manj kosov nakita, vendar tisti, ki ga izberejo, izstopa. Vsekakor so to pogumne in samosvoje ženske, ki jih v življenju vodijo čustva in se jim ne bojijo slediti.

Kaj posebnega pripravljate za jesen?

Nekaj idej imam v glavi in upam, da mi jih bo uspelo uresničiti. Vsekakor bom vse novosti in postopek ustvarjanja objavljala tudi na svoji spletni strani in družbenih omrežjih. Spogledujem se tudi s kolekcijo za moške, ne vem še. Jesen je daleč in blizu, tako da bom tudi samo sebe pustila presenetiti.

Kakšni pa so vaši dolgoročni načrti?

Trenutno se osredotočam na spletno trgovino, dolgoročno pa se usmerjam na prodajo v tujino. To zahteva še precej vmesnih odločitev in dela, se pa veselim vsega, kar me na tem področju čaka. Najbolj vesela sem, da sem se odločila za delo na področju, ki mi v življenju daje največ energije, in ena izmed osebnih dolgoročnih zaobljub je tudi, da bom vedno sledila tistemu, kar me zanima in razveseljuje. Kadar se zavedam tega, so tudi stvari, ki so nuja in ne tako zabavne, lažje izvedljive.

Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: osebni arhiv

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju