Modni duh v športnem telesu

5. 8. 2016
Deli
Modni duh v športnem telesu (foto: arhiv revije Story)
arhiv revije Story

Najino srečanje se je na vroče poletno jutro začelo z nepozabnim pripetljajem. Zaradi manjšega nesporazuma sva druga drugo čakali v različnih kavarnicah v središču mesta. No, naposled sva se le srečali. Toplo me je pozdravila, kot da sva že dolgoletni prijateljici, in v hipu sem se sprostila. Tole bo zanimiv pogovor. In nisem se zmotila. Zaneslo naju je na vse konce in kraje, od joge in plesa, s katerima se ukvarja, do lepotnih kapric. Upam in verjamem, da boste skozi intervju tudi vi začutili neverjetno mladostno energijo, ki jo izžareva moja sogovornica Martina ...

Story: Martina, ste v poletnih mesecih polno zaposleni?

Priznam, poleti sem bolj na 'of'. Manj je vadb in več ličenj deklet za poroke ...

Story: Torej se vašemu talentu za ličenje lahko prepustijo tudi neveste?

Tako je. Je pa res, da ličenja ni v naši mentaliteti. To je slovenski sindrom, da zmoremo vse same. V zadnjem času opažam, da bi vsaka bila rada vse - od vizažistke, stilistke, nutricionistke, jogistke ... tako je prav. Vendar verjamem, da nas čas družbenih omrežij dela hitrejše in izgubljamo občutek za čas, ki je potreben za nabiranje izkušenj. Ličenja me je naučila Martina Vrhovnik in skozi leta prakse sem po šestih letih prepričana vase. Vendar znanja ni nikoli dovolj. Učenje je najlepše raziskovanje.

Story: No, moram priznati, da ste z našo stilistko pripravili fantastično modno zgodbo. Bili ste celo na teniškem igrišču. Vam je bilo okolje 'domače'?

Pravzaprav res. Nekoč sem igrala tenis, a resno sem plavala le v plesno-gibalnih vodah. Že zelo zgodaj sem začela trenirati, kot vsaka punčka, ki ima željo po plesu.

Story: Kakšen pomen pa ima moda v vašem življenju?

V študentskih letih je bilo veliko eksperimentiranja in spremljanja modnih revij, ki jih nisem nikoli kupovala, le na 'šverc' prelistavala v trgovini ali na kiosku. Z oblačenjem sem izstopala v kombinacijah, saj sem od nekdaj povezovala šport in eleganco. Veseli me, da smo prišli v obdobje superg - kombinirala sem jih že pred časom, a takrat sem veljala za čudno. Skratka, prisegam na takšen stil, kot ga imam danes. In priznam, moj mož je zelo nesrečen, ker ne nosim bolj oprijetih oblačil. (smeh) Ne želim se izpostavljati z goloto, dekolteji in kratkimi oblekicami. Velikokrat sem jih dobila za darilo, a žal nikoli niso prišle na vrsto. V moji omari so še zdaj tri nikoli nošene črne oblekice.

Story: Bodo kdaj dočakale svojih pet minut?

Mogoče, pri petdesetih. Takrat se bom že gledala v kolena, ali jih lahko pokažem. (smeh) No, nikakor nisem obremenjena z leti, se pa zelo negujem. Sem zagovornica izključno neinvazivne nege obraza in telesa. Predvsem rok, ki so za vsako žensko najšibkejši člen - če ima ženska oblikovane roke, veš, da je celotno telo oblikovano. Seveda pa si moramo priznati, da se je treba z leti oblačiti sebi primerno. Sama imam rada oblikovalce, ki imajo radi ženska telesa in poudarjajo njihove adute.

Story: V čem se pa počutite najbolj 'udarno'?

Ljubezen je najlepše čustvo, ki nas uči sprejemati predvsem samega sebe. Skozi življenje sem doživljala, sprejemala, spoznavala ... in zgodil se je kos oblačila, ki ga s ponosom nosim. Majica blagovne znamke M3, ki sva jo ustvarili s prijateljico Majo Bulc in nosi sporočilo Love my baggage. Je preprosta, udobna in zelo drugačna. Kot bi bila oblečena vase.

Story: No, glede na to, da ste plesalka, lahko svoje plesno poslanstvo povežete tudi s kančkom mode. Svoj slog bi opisali z besedo ...

Manj je več. Tako pri ličenju kot oblačenju se držim tega načela.

Story: Da ne pozabim. Radi nakupujete?

Nisem tipična ženska in ne podležem nakupovalni mrzlici. Sem hiter in impulziven nakupovalec. Kupim stvari, ki jih poskusim mimogrede. Sovražim garderobe in marsikdaj me doletijo grdi pogledi, ko sredi trgovine preizkušam obleko čez svoja oblačila. Zdaj so tudi popusti izgubili svoj čar, saj so nam pravzaprav neprestano na voljo. Ko sem pred časom še delala na borzi, mi je takratni direktor podaril dopust za prvi dan razprodaj. S sodelavko se nama je to zdela nekakšna nagrada. Veste, kaj še opažam? Zanimivo mi je, da ko nas nekdo pohvali, se takoj začnemo opravičevati z izgovori: 'Dobila sem na razprodaji,' 'Malo sem shujšala' ... Je to samo v Sloveniji, naša majhnost, da ne znamo reči: 'Hvala, tudi meni je všeč.'?

Story: V navadi je, da ima vsaka ženska lepotni ritual, na katerega prisega. Nam lahko zaupate svojega? Če ni skrivnost, seveda.

Po drugem porodu so se mi na obrazu začenjale poznati neprespane noči in takrat sem začela izvajati dnevne rituale čiščenja. Ne verjamem v kreme. Obraz ima ogromno mišic, ki jih je treba negovati - kar je s kremo malo težje - zato dvakrat mesečno uporabljam neinvazivne terapije, ki jih ponujamo v našem studiu. Tudi nočnih krem ne uporabljam, zgolj serume, saj menimo, da mora koža ponoči delati sama. Zjutraj popijem tri decilitre tople vode s sodo bikarbono, naravnim čudežem in zdravilom, ki je primeren tudi za rakave bolnike. Že deset let prhanje zaključim z mrzlo vodo. In spanje, seveda, čeprav sem nočna ptica.

Story: In če se vrneva nazaj na najino modno debato. Za kateri kos oblačila ste pripravljeni odšteti največ denarja?

Torbice in čevlje. Da lahko v njih zdržiš dolgo časa, je potrebno dobro kopito in daleč najbolj udobni so čevlji oblikovalca Sergia Rossija. Obožujem jih. Sicer pa je visoka peta super, če le imamo na voljo veliko stolov. (smeh)

Story: Imam občutek, da že imate ogledan naslednji veliki nakup. (smeh)

Ker se bliža jesen, bo naslednji večji nakup zagotovo Burberryjev trenč. Odločam se še med barvo - pozimi najdete pri meni izključno črne kose, v nasprotju s poletjem, ko nosim živahne barve.

Story: Torej, če pokukamo v vašo omaro, vidimo preplet živahnosti in črnine?

Eno izmed mojih prepričanj je, da je črna barva vseh barv. Prav tako želim s poklicem, ki ga opravljam, izstopati z znanjem, in ne s pojavo, saj morajo moje stranke imeti prednost. Črnino sem posvojila in mi je v bistvu zelo domača. No, zdaj me prepričujejo, da je oranžna večno črna. (smeh)

Story: Malo prej sva omenili torbice. Kaj najdemo, če pokukamo v vašo?

V torbici je velika denarnica, ki sem jo dobila za darilo in v kateri se preprosto ne znajdem. Sem namreč večna neuporabnica kartic in vse, kar imam, je gotovina. Mož mi vedno v šali očita, da nikoli ne vem, koliko imam denarja. Potem tekmujeva in vedno zadenem do centa natančno. (smeh) Nikamor ne odidem brez telefona in slušalk, in ker je kovačeva kobila vedno bosa, pri meni ne boste našli nobenih ličil.

Story: Mislim, da ste ena od redkih žensk, ki to odkrito priznavajo. Sami se ne ličite?

Enostavno si ne predstavljam sebe v pajkicah ter popolno naličenim obrazom. Ženskam vedno poudarjam, da je bistvo ličenja lep ten, ki ga dobimo s pravo in konstantno nego. Ni pudra in razsvetljevalca, ki bi ga lahko umetno ustvarila. Čim manj naj bo nanosov in matiranja, dovolj je šminka, s katero obrazu dodamo svežino. Žalostna sem, ko vidim, da k meni prihajajo valetantke s slikami, nekakšnimi kontinuiranimi maškaradami. Jaz tega ne delam. Vem, da sama sebi pljuvam v skledo, ko povem, kdo to dela, a s tem ostajam zvesta sama sebi. Na pomembnih dogodkih tudi velikokrat opažam, da ženske niso to, kar so v resnici - nosijo divji make-up, umetne trepalnice, živo rdeče šminke, s katerimi se sploh ne znajo vesti. Podobno kot pri oblačenju, plesu, barvah - za zdrav in lep videz je treba garati, to je edini recept. Le tako najdeš svoj stil in si pošten do svojega telesa.

Napisala: Neja Drozg
Kreativni vodja: Petra Rozman
Fotografije: Luka Svetic
Stiliranje: Tina Tanko
Ličenje: Iva Milenkovič za Make up Artist Center
Pričeska: Anej Demšar za Mič Styling
Lokacija: Park Tivoli

Zahvala Tenis centru Tivoli in Mini Cafe Golfu za gostoljubnost.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju