Marjeta Hribar je oblikovalka nakita iz Zasavja, ki tamkajšnji premog organskih oblik predela in oblikuje v ročno izdelan nakit s črnim leskom.
Ustvarjate s tako imenovanim črnim zlatom. Zakaj je vaš ustvarjalni medij prav premog, kakšna zgodba se skriva v ozadju?
Živim v Zasavju, kjer se je zadnjih 200 let skoraj vse vrtelo okoli te rude. Vse zgodbe naših dedkov in pradedkov se dotikajo premoga in naša zgodovina je povezana z njim. Takrat so, četudi je bilo življenje težko in nevarno, ljudje vedeli, da so del nečesa. V zadnjem času pa je postala ruda nekaj grdega, umazanega in škodljivega. V svojih mislih pa smo še vedno čustveno navezani nanjo in s tem, ko je izgubila pomen, smo se malce izgubili tudi mi. Po drugi strani pa marsikdo v današnjem času ne pozna premoga. Njegova zgodba je nekaj posebnega. Pred vsaj desetimi milijoni let so bile zasavske doline močvirnati, neprehodni pragozdovi, v katerih so se sprehajale divje živali, in le malokdo je zašel sem. V teh gozdovih so rasla mogočna drevesa, pravi orjaki, ki so se sončili v sončnih žarkih. Ko je prišel njihov čas, so padla – pa vendar, drevesa se niso spremenila v prah, temveč so v močvirni vodi okamnela. V tej temi so čakala 10 milijonov let, da bodo v svoji novi obliki spet ugledala sonce. Moj nakit jih popelje na novo pot in tukaj se njihovo novo življenje šele začne. Kam jih popeljejo moje stranke in kakšnim dogodivščinam naproti so namenjeni, ne vem, sem pa vesela, da jih pospremim naprej.
Vaš nakit je tudi opomnik, da je pomembna skrb za okolje, čeprav premog velja za onesnaževalca okolja, a ne v vaših rokah, kajne?
Nakit je predstavljen pod sloganom: »Wear it, don't burn it!« (Nosite ga, ne zažgite ga), s čimer želim poudariti, da lahko, če na stvari pogledamo malce drugače, skupaj ustvarimo boljši svet. V obdobju plastike, v katerem živimo, je zelo prijetno, ko lahko nase damo nekaj naravnega. Glede na to, da sem oblikovalka nakita in izhajam iz Zasavja, sem si ga vzela za svoj material in poskusila izdelati iz njega nekaj, kar bi spet imelo vrednost. In tako je nastal nakit s spontanim imenom – KUOLMi, kar je fonetičen zapis narečne besede za premog. Iz nečesa, kar je bilo sinonim za staro, grdo in škodljivo, sem izdelala nekaj, kar je novo, lepo in predstavlja nov ekološki način razmišljanja. Stvari, ki jih imamo, ni treba zavreči. Če jih pogledamo z drugega zornega kota, lahko v njih prepoznamo njihove druge vrline, ki jih do zdaj nismo opazili, jih znova uporabimo in tako se nekaj nevrednega spremeni v dragocenost. To je ekološki in inovativni pristop.
Ta milijone let stara kamenina s črnim leskom je posebna tudi zaradi edinstvenih oblik – kako izkoristite to unikatno in neponovljivo obliko pri svojem nakitu?
Včasih svoje kose premoga poosebljam, so moji prijatelji, kajti čisto vsak kos ima svoj karakter in prek njihove organske oblike poskušam poudariti in izluščiti najlepše iz njega.
Kako poteka vaše vsakodnevno ustvarjanje s premogom; je to delo umazano, navsezadnje gre za črno rudnino?
Včasih si za hec rečem kar, da sem sodobna rudarka. (smeh) Moje delo, moje roke, moja oblačila so podobna temu. Kot prava rudarka. Moje roke so črne, moje srce pa srečno. Mislim, da se to pozna v nakitu.
Kako premog obdelate, da dobi želeno obliko, da postane nosljiv in da ne umaže oblačil?
Vsak košček premoga obdelam ter impregniram, da je zaščiten pred razpadom in pred tem, da bi kje pustil svojo črno sled. Premog je živa stvar in diha, se krči in razteza, zato sem potrebovala kar nekaj časa, da sem ugotovila, kako naj delam z njim.
Kakšne ženske nosijo vaš nakit?
Moj nakit nosijo ljudje, ki cenijo naravo, ljudje, ki se spominjajo premoga, ljudje, ki ljubijo lepo, vsi tisti, ki so radi posebni, kajti niti en kos nakita ni enak drugemu, kot niti en kos premoga ni enake oblike. Moje stranke so zelo raznolike. Lahko bi govorila o njihovih zgodbah ...
Pa se vam je pripetila kakšna posebna zgodba?
Nekoč me je iz prestolnice prišla obiskat starejša gospa, z vlakom in hoduljo, da bi si kupila prstan s premogom v spomin na svojega dedka, ki je bil rudar. Drugič je prišel na vrata zvonit zakonski par iz Nemčije, ki je na radiu slišal za moj nakit. Ne da bi natančno vedela, koga iščeta, sta me našla s pomočjo sosedov, ki so jima pokazali, kje živi 'tista s kuolmom', kajti želela sta odnesti s seboj za spomin košček rodne grude. Neka mlada dekleta so si ga zaželela, ker je eko in predvsem – črn. Nekdo drug pa si ga kupi preprosto zato, ker je čudovita 10 milijonov let stara okamnina. Miss Eco Slovenije si ga je zaželela na svoji kroni, kajti zelo lepo poudari načelo ekologije in je v svoji obliki veličasten. Krona miss Slovenije pa je še v delu.
Imate v ponudbi tudi nakit s premogom za moške?
S svojo robusnostjo in črnino je premog primeren za moški nakit in tako so nastali manšetni gumbi, kravatne igle, obeski za ključe in še in še ...
Ali ste edina ponudnica nakita iz premoga v Sloveniji?
Kolikor mi je znano, sem edina ponudnica nakita iz premoga v Sloveniji. Slovenci smo zelo inovativen in kreativen narod, zato je tudi oblikovalcev na trgu dovolj. Želela bi si, da bi vsak izmed nas poiskal v sebi svoj slog in predvsem svoj material, kajti mislim, da s tem človek najbolj začuti material, s katerim dela, in pokaže svoj slog in kreativnost.
Kakšne so vaše želje za prihodnji razvoj vaše blagovne znamke?
Vprašanje, kako naprej z znamko KUOLMi, je kočljivo. Ne vem, kamor me bo peljala pot. Večkrat si tudi zamejski Slovenci na drugi strani sveta zaželijo kakšno ogrlico in zelo lepo bi bilo, če bi si jih lahko kupili v svoji državi, namesto da jim ga pošiljam po pošti. Vsak dan poskušam delati in živeti po svojih najboljših močeh. Upam, da je to dovolj, da bom lahko še dolgo časa delala to, kar želim.
Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: osebni arhiv in Nina Bajec
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
