Žena Bodeja Millerja je po smrti hčerke o njej zapisala ganljivo sporočilo

8. 11. 2018
Deli
Žena Bodeja Millerja je po smrti hčerke o njej zapisala ganljivo sporočilo (foto: Profimedia)
Profimedia

Žena Bodeja Millerja si ni mislila, da se ji bo na ultrazvoku zgodilo kaj tako zelo ganljivega.

Devetnajstmesečna hčerka ameriškega smučarskega zvezdnika Bode Millerja se je junija utopila v bazenu. Kot je takrat sporočila kalifornijska policija, se je tragedija zgodila na posesti Millerjevih sosedov, kamor sta bila nekdanji smučar in njegova žena Morgan povabljena na zabavo. Emeline Gier Miller so našli nezavestno v bazenu in kljub dolgotrajni zdravniški pomoči je niso uspeli oživiti.

Kmalu zatem je par dobil sina, zdravniki pa so Morgan predlagali, da naj pet dni po smrti hčerke naredi ultrazvok, da se prepriča, da je z dojenčkom vse v najlepšem redu. Morgan pa je na svojem Instagramu zdaj zapisala ganljivo sporočilo. 

"Po smrti najine deklice mi je osebje bolnišnice dejalo, da bi bilo dobro narediti ultrazvok. Bila sem dotolčena in nisem mogla verjeti, da se ti življenje lahko v sekundi spremeni. Samo nekaj tednov prej sem bila na ultrazvoku in poleg mene je sedela moja punčka in zdaj je več ni. Pet dni po njeni smrti sem odšla na ultrazvok in videla obraz še nerojenega sina, desno pa sem videla Emeline, ki ga je objemala. To je bil dovolj velik dokaz, da sem vedela, da je še vedno tukaj in da bo vse dobro," je zapisala Morgan.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 

When we walked out of the hospital without our Emmy, despair and uncertainty surrounded us. The parting words from the medical staff, in those early hours after we lost our baby Emmy, was to check on the baby in my tummy. So, 5 days after losing her, I reluctantly had the ultrasound tech come check on the baby growing in my belly. To step into my future without my daughter felt like a dagger to my heart. How can life change so quickly? During the last ultrasound, my baby Emmy lay in my arms wondering what she was looking at on the screen. And, now, she was gone. This time, I asked the tech to be quick. She asked if I wanted a 3D image to which I replied, “no.” She swiftly maneuvered the wand around my stomach, checking on all parts. As she viewed the baby’s profile, she told me, “I know you don’t want a 3D image but this is a perfect angle and I feel like I need to do one. I will be quick.” As the screen switched over to 3D imaging, I saw my sweet baby’s face. He looked so much like my other babies: just like Bode with that sweet nose and those full lips. But as quickly as I saw this new baby, my eyes moved to the angel lying to the right of his face, holding him, arms around his neck. Almost as if to say, “It’s okay. I’m here. It’s going to be okay. I love you.” I hold onto this picture as a clear sign that my son knows his sister. That my baby girl Emmy is still with us. And now that our sweet baby boy is here earth side, he now holds her.

A post shared by Morgan Miller (@morganebeck) on

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju