Na Otoku priljubljena televizijska voditeljica Susie Dent je zaljubljena v leksikografijo, ljubezen do besed pa želi s svojim dolgoletnim znanjem prenesti tudi na druge ter izboljšati in obogatiti medsebojno komunikacijo.
Slednjo obvlada v številnih svetovnih jezikih, v prihodnosti pa bi rada svoj seznam dopolnila še s slovenščino.
Story: Če se ne motim, ste pridobili magisterij iz nemščine. Kako se Britanka odloči za študij nemškega jezika?
Nemščina je moja prva ljubezen, odkar sem prvič prestopila šolski prag. Mislim, da je to najlepši jezik, katerega zven je neverjetno globok in magičen. Vsekakor pa številnim povzroča veliko težavic.
Story: Kako pa se je s tem začela razvijati vaša strast do leksikografije?
V angleščino sem se poglobila dosti pozno, saj sem veliko časa namenila nemščini. Tako sem začela delati v založniškem podjetju Oxford, ki je poznano po svojih slovarjih. Bila sem zadolžena za nemške in francoske slovarje lepega izražanja, sčasoma pa sem presedlala na angleščino. Nisem se zaljubila le v moč besed, temveč tudi v njihov izvor in izjemno zgodovino. Etimologija je ena izmed mojih največjih strasti tudi danes.
Story: Kaj pa vas prav posebej privlači pri besedah?
Uh, tako veliko stvari, da jih le s težavo opišem v enem stavku. Rada imam zgodovino; če se namreč poglobite v slovarje, lahko opazujete spreminjanje besed skozi čas. Beseda 'silly' (nespameten) je nekoč izražala ponižnost, skromnost. Takšnih in podobnih zgodb je še veliko, jaz pa jih obožujem. Rada imam tudi moč besed, o čemer bom spregovorila tudi na Semplu - o pomenu izbire pravih besed, kar nas v resnici nič ne stane, vendar lahko prinese skorajda nepredstavljive rezultate.
Story: Menite, da se zavedamo moči, ki jo imajo naše besede?
To je dobro vprašanje! Ni namreč vedno lahko oceniti vpliva marketinškega slogana, vendar hitro lahko uvidiš, da ne dosega pričakovanega učinka. Prav zato bom nekaj besed namenila tudi napačnim marketinškim besednjakom in poudarila nekaj najbolj plodnih kampanj ter njihovo besedno podporo. Eden izmed primerov, ki ga rada izpostavim, je podjetje Apple in njihov slogan 'Think different' (misli drugače, op. a.). V šoli bi namreč njihov slogan zapisali drugače, vendar pa je prav to čar, saj so s svojo potezo slogan tudi upodobili. Ne smem pozabiti niti na McDonaldsov slogan 'I'm loving it' (obožujem to, op. a.), ki je prav s podjetjem postal priljubljen, sploh med najstniki. Prav uspešnost marketinške kampanje se lahko meri v poosebljanju sloganov in besed.
Story: Kako pa se je besedna moč razvijala skozi leta? Predvidevam, da pred desetletji tovrstnega vpliva ni imela.
Novi načini komuniciranja, kot so družabna omrežja, nas dosti bolj izpostavljajo marketinškim potezam podjetij, vendar pa ta pristop ni bil tudi v preteklih desetletjih. Če se ozremo v preteklost, lahko vpliv besed slišimo v političnih govorih, ki so takrat igrali dosti bolj pomembno vlogo kot morda danes. Prav tako pa tudi v televizijskih serijah, ena izmed njih je tako za svojega vzela slogan pomarančne pijače, ki je hitro našel pot v pogovorni jezik prebivalstva. Morda je zanimiv primer Shakespearja. Slednji ni izumil besed, ki jih je uporabil, je pa vsekakor poskrbel za njihovo popularizacijo.
Story: Kako pa lahko sami izboljšamo lastno izražanje? Ali obstaja recept za uporabo pravih močnih besed?
Seveda, za to je na voljo malo morje pravil, za katera upam, da jih bom lahko razjasnila tudi na letošnjem Semplu. Skrivnost se namreč ne skriva v zapletenih besedah, temveč je v veliko primerih ključ prav v preprostosti besed. Veliko študij je dokazalo, da lahko preproste besede, kot je 'zato', lahko naredijo veliko razliko v izražanju posameznika. Izbira besed, predvsem v marketinških kampanjah, v človeku sproži občutja, nagnjenja, ki lahko vplivajo na posameznikovo odločitev ali pripadnost določenemu izdelku, po drugi strani pa bi rada dokazala, kako nas lahko povsem nedolžna napačna izbira besed spravi v težave. Seveda pa se izbira besed ne ozira zgolj na marketing, temveč tudi komunikacijo s sodelavci za dosego želenih rezultatov in številne druge priložnosti, s katerimi se vsakodnevno srečujemo.
Story: Kako dobro nam je to znano?
Obstajajo nekatere besede, ki jih ljudje enostavno sovražijo. V angleščini naj bi bila ena izmed teh 'going forward' (od zdaj naprej, op. a.), ki je tudi meni najljubša. Prav zato na nas ne vpliva tako, kot bi morda morala. Prava izbira besed je ključna pri komunikaciji s strankami, najsi bodo to najstniki ali pa sodelavci, ki bodo ob primerni izbiri besednjaka še rajši sodelovali za dosego skupnega cilja.
Story: Kako pa sami ocenjujete način sodobne komunikacije in njegov pomen na raven besednjaka?
Številni menijo, da družabni mediji v veliki meri slabšajo naš besednjak in izražanje. Ljudje namreč uporabljajo najbolj okleščene različice v želji, da bi svoje sporočilo razširili kar se da daleč. Sama opažamo ravno nasprotno, menim pa, da je to mnenje posledica strahu pred spremembami. Tudi v viktorijanskih časih so menili, da bodo zaradi razglednic ljudje nehali pisati pisma, pa vendar ni bilo tako. Tako je bilo tudi ob prihodu telegrama, ko smo menili, da bodo naše besede stisnjene na minimum. Kljub temu pa je dokazano, da ljudje, ki imajo na družabnih omrežjih kar nekaj vpliva, slovijo po dobrem besednem izražanju. Številni menijo, da uporabljamo zgolj en sam jezik, češ da naj bi se lokalna narečja že porazgubila, ob pogledu na družabna omrežja pa hitro opazimo, da ni tako. Besednjak je zelo barvit.
Story: Gre torej za globalno mišljenje ali je angleščina fenomen, glede na to, da se uporablja po svetu?
Mislim, da gre predvsem za globalen problem, saj želimo ljudem, ki menijo, da angleščina izgublja svojo raznovrstnost, dokazati, da ni tako. Radi bi jim pokazali, da zlatih časov angleščine, v katerih naj bi bila ta povsem popolna, nikoli ni bilo. Jezik se namreč nenehno razvija, česar bi se morali razveseliti in se naučiti uporabljati besede na pravi način.
Story: Je tudi to ena izmed stvari, ki bi jo radi izpostavili na letošnjem Semplu?
Seveda, ljudi bi rada prepričala, da naj se ne bojijo tvegati pri izbiri besed, s katerimi bi radi poudarili ponudbo in slogane svojega podjetja.
Story: Ste sicer že kdaj obiskali državo na sončni strani Alp?
Po pravici povedano, še ne, vendar pa se obiska nadvse veselim. Imam veliko prijateljev, ki redno zahajajo k vam, in kar ne najdejo besed, s katerimi bi opisali lepoto državice na sončni strani Alp. Prav tako bi se v prihodnosti rada izučila vašega jezika, ta želja je že nekaj časa na mojem seznamu, poleg številnih drugih.
Story: Veste, opozoriti vas moram, da slovenščina spada med težje jezike.
Sem slišala in prepričana sem, da resnično je. Tako je bilo tudi s finščino, vendar pa poskusiti ni greh! Poleg tega marsikdo tudi nemščino vrednoti kot težko, čeprav je meni osebno dosti lažja od francoščine. Očitno mi težki jeziki še kako ustrezajo.
Story: Sicer poznate že kakšno slovensko besedo?
Ne še, bom pa poprosila ljudi na konferenci, da me kakšne naučijo.
Besedilo: Nika Arsovski \\ Foto: arhiv Susie Dent, Alan Strutt
