Steven Tyler: Življenje na robu

V zvezni državi New Hampshire, v idiličnem okolju Lake Sunapeeja, je njegov skriti kotiček, kjer je že v mladosti preživljal večino poletij. Še danes je to kraj, kjer se odklopi in polni baterije po desetletjih ustvarjanja skladb, ki so kraljevale na prvih mestih glasbenih lestvic. Kot Steven Victor Tallarico se je rodil leta 1948 v New Yorku, in še preden je dobro prilezel iz plenic, ga je oče Victor, šolan pianist, seznanil z lepotami klasičnih melodij. Z mamo Susan Ray, tajnico, sta ga pogosto vozila v rustikalen turistični kamp, ki je bil takrat še v družinski lasti. V idilo Trow Rica danes rad na romantičen oddih pobegne s kakšno izbranko. Nekoč je tam prvič okusil čar zabav. "Ob nedeljskih večerih je oče prirejal recitale," pripoveduje v avtobiografski knjižni uspešnici Does the noise in my head bother you?

"Ljudje, tudi iz daljne okolice, so se zbrali, da bi ga poslušali. Moja babica, mama in sestra pa so pele v duetih. Prihajale so družine z otroki in teta je vedno vzklikala: 'Daj, Steven, pripravi jim šov!' In to je bil zame resen posel." Iz teh zgodnjih navdušenj do nastopanja je pri šestnajstih nastal njegov prvi rok bend, poimenovan The Strangers, nekaj let pozneje pa se je začela pisati zgodba, ki se piše še danes.

Rojstvo v družino glasbenikov (oče je bil tudi učitelj glasbene vzgoje) mu je občutek za tone položilo v zibelko - igrati zna na mnogo glasbil, tudi harmoniko. Zanimivo je, da je še pred mikrofonom poprijel za bobnarske palice. Ja, izbira karierne smeri ni puščala nobenih dvomov. Nekatera prijateljstva so večna, zanj pa je bilo bolj kot ne usodno srečanje z mladim kitaristom Joejem Perryjem in basistom Tomom Smithom. Leta 1970 je pot bando (še takratnega kitarista Raya Tabano in bobnarja Joeyja Kramerja) vodila do Bostona, kjer so se krstili za Aerosmithe. Njihove sanje so bile velike, zato tudi prvi singel debitantskega albuma nosi pomenljiv naslov Dream on, kar pomeni sanjati.

Začetna leta so bila popoln razcvet. Bili so stroj za ustvarjanje hitov, v sredini sedemdesetih so postali mainstreamovsko prepoznani. Nedvomno poznate uspešnici Crazy in I don't want to miss a thing, kajne? Plošče so druga za drugo dosegale platinaste naklade in prodaje, z uspehom pa je premo sorazmerno viselo na nitki zasebno življenje članov. Pred tem dobro javno podobo so začele zasenčevati odvisnosti, še najbolj je bilo na robu Tylerjevo in Joejevo življenje. Dobila sta vzdevek Toxic Twins, saj sta na najbolj sprevržen način okušala vse, kar prinaša slava.

Stevenovo prvo eksperimentiranje z opojnimi substancami, tako alkoholom kot drogami, se je sicer začelo že v zgodnjih najstniških letih, odvisnost od njih pa se je krepila iz turneje v turnejo, vse dokler se ni leta 1986 le prostovoljno odločil za terapijo. A tovrstno življenje je pustilo svojo ceno. Načelo je njegove kreativne sposobnosti in uničilo enotno mnenje članov. Aerosmithi so postali le še senca samih sebe. "Odvisnost me je ločila od vsega," pojasni Steven, opazno še najbolj prizadet zaradi tega, kako je to sprejela družina. "Ko izgubiš otroke, ženo, svoj bend in službo ... Tega ne dojameš, razumeš. Ker si odvisnik."

Po terapiji mu je kar 12 let uspevalo ohranjati trezno glavo in duha, Aerosmithi so se znova prebili v glasbeni vrh. Nov televizijski program MTV jim je na začetku devetdesetih predstavljal vodo na mlin, saj so prek malih zaslonov s predvajanimi videospoti osvojili srca novih, mlajših generacij poslušalcev. Je pa res, da so s poznejšimi albumi le težko konkurirali zgodnejšim, a uspelo jim je ohraniti status vroče koncerne robe. Z vseh koncev sveta so privabili staro in mlado, ki so želeli rokerski fenomen videti v živo. Ko smo že pri odvisnosti: pred leti ga je že osmič in upa, da hkrati tudi zadnjič, za rehabilitacijo uspelo prepričati nekdanji dolgoletni zaročenki Erin Brady.

V vnovičen vrtinec odvisnosti so ga pahnile protibolečinske tablete na recept, predpisane po tem, ko je na koncertu padel z odra, si zlomil ramo in po zapletenih operacijah prestajal rehabilitacijo. Enostavno ni sledil medicinskemu programu, priznava: "Ob postelji sem kopičil tablete in jih pojedel več od dovoljene mere. Vzemite v zakup, da sem 'dober' odvisnež - to sem le počel mnogo let ..." Po tem je začel znova - z vlogo v televizijskem šovu American Idol. Ne da bi o tem obvestil ostale člane benda, je za dve sezoni sedel na žirantski stolček in obul čevlje Simona Cowella. Statistika gledanosti oddaje je poskočila, strogi sodniški mizi je dodal nekaj igrivosti in na svojo stran pridobil nove oboževalce. Je pa odločitev za nastop na televiziji dvignila veliko prahu in vnovič okrepila nesoglasja med člani skupine.

Natanko pred enim letom je Steven zaradi tega tudi izdal debitantski solo album, revija Rolling Stone pa je dinamičnega frontmena uvrstila med stoterico najboljših pevcev vseh časov. Zdravstvenega stanja ameriškega pevca pa v obdobju zadnjega desetletja ni prizadela le koncertna poškodba, saj je prestal tudi precej tvegano operacijo grla. Konec dober, vse dobro, cena te je bila zgolj (še ena) odpoved dela Aerosmithove turneje.

Istega leta, torej 2006, je javnosti brez sramu in dlake na jeziku končno priznal, da boleha za posledicami dolgoletne zlorabe alkohola, ena od njih je hepatitis C. Morda so se ravno zaradi tega v tem obdobju pojavile govorice, da naj bi se Steven dokončno razšel s skupino. Joe je v medijih potrdil njegov odhod in naznanil začetek solo kariere, čemur so verjeli vse do Stevenovega zanikanja kmalu za tem. Leta 2010 so se vrnili na sceno, močnejši kot kdaj prej, in odšli na turnejo po 18 državah. Turneja Cocked, Locked, Ready to Rock je privlačila radovedneže, kot je sam v desetletjih razuzdanega življenja privlačil veliko lepih deklet.

Nekoč je dejal, da je ženski najlaže zlesti v hlačke tako, da oblečeš njene kavbojke. Prav tako je razkril, da najraje seksa na letalu in ima fetiš na dvojčice. Svoje prve seksualne izkušnje se v nekem intervjuju namreč spominja nekako takole: "Pri sedmih letih, z dvojčicama." Verjeli ali ne, če bi želeli govoriti o njegovem ljubezenskem življenju, bi lahko govorili do večera. Zato na kratko: najbolj odmevno in vihravo razmerje je spletel z Bebe Buell, modelom, ki se ponaša z laskavim nazivom Playboyevega dekleta meseca novembra 1974. Bebe je nesporna lepotica malo manj laskavega naziva 'groupie', po katerem je hrepenelo mnogo deklet. Ona se je sukala med smetano, grela postelje rokerjev, seznam njenih snubcev pa je zavidljivo dolg: od Micka Jaggerja in Iggyja Popa do Todda Rundgrena in Davida Bowieja ...

Prijateljevanje s Stevenom je 1976 obrodilo 'sadove', saj ji je iz njunega spontanega pobega v Evropo je pod srcem začelo biti še eno. "Med nama je bila živalska privlačnost," Buellova še danes trdi o pevcu. "Mislim, da nama je bilo namenjeno imeti čudovitega otroka." Rodila se je Liv Tyler, danes priznana ameriška igralka in Unicefova ambasadorka. Buellova ji je sprva namenila priimek Rundgren, češ da je njen biološki oče glasbenik Todd. Laž je opravičila z izgovorom, da je Liv pač hotela zaščititi pred Tylerjevo odvisnostjo od drog. Resnica je prišla na dan šele pri Livinih 11 letih, ko sta z Bebe iz parterja opazovali koncert Aerosmithov in je najstnica sama dognala podobnosti med sabo in očetom.

Steven se je pozneje le ustalil. V zakonski jarem je za desetletje skočil z nekdanjo Warholovo manekenko Cyrindo Foxe in v zakonu se jima je rodila Mia, usodni 'da' pa je dahnil še eni lepotici Teresi Barrick. Ni jima uspelo najti skupnega jezika in ločitev sta uradno objavila kar na podelitvi grammyjev, češ da Teresa preživlja krizo srednjih let, medsebojne razlike pa so enostavno postale nepremostljive. Oboževalci so bili šokirani, še toliko bolj, ker so 14 let delovali kot nadvse srečna družina z dvema otrokoma Chelseo in Tajem.

Danes Steven prosti čas po turbulentnem življenju preživlja razpet med Bostonom, Los Angelesom in Havaji, kjer izživlja svojo potapljaško žilico. Pa tudi bežnih romanc mu še vedno ne primanjkuje. Z mladimi, 20-letnimi dekleti, ki se še zdaleč ne ozirajo na njegovo starost (pred leti je očaral svojo osebno asistentko, na primer). In vendarle, podoba ikonskega rokerja z grobim izrazom in raskavim glasom, ki rad pritisne na plin Harleyja Davidsona, za površinsko prezenco skriva ogromno sočutja. Steven je aktiven človekoljub, vključen v številne dobrodelne organizacije, je član AIDS fundacije Eltona Johna. Njegova osebnost je premišljena, introspektivna. Po srcu je dober človek, pravijo, z globokim občutkom za okolje. "Odraščal sem z vonjem jezera in gozda," pove. In še kako rad govori o raziskanih čarobnostih narave: o drevesih, o jezerih, o skritih poteh ...

Neja Drozg

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol