Na pokopališču so odmevale nepozabne melodije velikana hrvaške glasbe Oliverja Dragojevića, nepregledna množica pa se je s solzami v očeh poslovila od priljubljenega glasbenika, ki je s svojo glasbo zaznamoval zadnja desetletja.
"Oliver je rekel, da je na svojem čolnu tako sluga kot kapitan. Vem, da je imel v mislih svoj čoln, vendar se vsi njegovi prijatelji zavedamo, da je to resnica tudi v drugih segmentih življenja, tudi v njegovi glasbi in tem, kako se je obnašal v družbi – prvi, a zase vedno zadnji. Svojemu kapitanu bi želel povedati, da je vse tako, kot mora biti, in da je vse to morje le zanj," je s solzami v očeh na slovesnosti v Splitu povedal Zlatan Stipišić Gibonni. Težko je opisati vsa čustva, ki so se v zadnjih dneh prelivala na dalmatinski obali, pa tudi drugje, saj je Oliverjeva glasba že zdavnaj preskočila vse meje. Z mašo so se od glasbenika najprej poslovili v Splitu, potem pa je sprevod med večdesettisočglavo množico stekel do katamarana, ki je glasbenika odpeljal domov, v Velo Luko. Slovo, kot ga dežele nekdanje Jugoslavije še niso videle. Krsto so spremljali številni hrvaški glasbeniki, Oliverjevi prijatelji, vse od Petra Graša, Gorana Karana, Tonyja Cetinskega do Gibonnija. Na Korčuli ga je v večernih urah pričakala množica domačinov, ki mu je prišla izrazit čast, in v zraku je zazvenela pesem Pismo moja. Oliver je velik del svojega življenja preživel v Veli Luki, tja se je umaknil tudi poleti ter s svojim čolnom vsako jutro odhajal na ribolov. Namestil si je čepico in pustil rasti brado, tako da ga trume turistov niso prepoznale.
Pogreb, kot ga še ni bilo
Pogrebna slovesnost v Veli Luki naj bi sprva potekala v krogu ožje družine, a so se Oliverjevi najbližji dan pred tem odločili, da bo pogreb odprt za javnost. Več tisoč ljudi se je poklonilo glasbeniku na pokopališču sv. Roka, obred pa so spremljale pesmi velikega glasbenika in tamburaška glasba. Ob krsti so stali člani Oliverjeve spremljevalne skupine Dupini, sinovi Dino, Damir in Davor pa so podpirali glasbenikovo soprogo Vesno. Stjepan Hauser iz dvojca 2Cellos, Oliverjev veliki prijatelj, je zaigral pesem Galeb i ja. "Oliver je bil največji. Legenda, kakršne ne bo nikoli več. Odšel si, prijatelj moj, vendar se zdi, kot da to ni res, saj bodo tvoj glas, tvoje pesmi za vedno z nami," so besede, ki jih je Hauser posvetil morskemu volku. Otožna povorka se je nato sprehodila do kapelice na pokopališču in se po tradiciji prepustila molitvi, njegova družina pa se je umaknila v cerkev sv. Josipa, kjer je potekala maša zadušnica. "Oliver je pokopan, a živi naprej v naših srcih in svojih pesmih," so prepričani njegovi prijatelji in oboževalci glasbe velikega dalmatinskega mojstra.
5 stvari, ki jih o velikem glasbeniku morda niste vedeli
- Čoln je bil zanj svetišče. "Ko smo na čolnu in lovimo ribe, ne smemo govoriti o delu, pesmih, koncertih. Bil bi greh vse to pokvariti z mislimi na posel," sta očetovo razmišljanje povzela sinova Damir in Dino.
- Oliver je rajši lovil ribe, kot pa jih jedel. "Še danes se spominjam prve ribe, ki sem jo ulovil," je priznal pred časom.
- List z besedilom za pesem Cesarica je razgrizla psička Luna, tako je moral Gibonni na novo spisati besedilo.
- Oliver je denar imel za prekletstvo. Nikoli ni porabljal denarja po nepotrebnem, vedno pa je priskočil na pomoč drugim, če je le mogel. Največ denarja je porabil za svojo barčico.
- Vsak, ki je prvič prišel k njemu v Velo Luko, je bil vržen v morje. Tega se je domislil Oliver in bilo mu je v veliko zabavo, ko je drugega potisnil v vodo.
Besedilo: N. A. // Fotografije: Roman Turnšek, Slaven Radolović, Helena Kermelj
