Od leta 1993, ko je skupina Jinx začela delovati, je Jadranka Ivaniš Yaya ohranila moč in sposobnost, da na koncertih da občinstvu največ, kar je mogoče – nepozabno sprostitev z glasbo.

Številni jo poznamo zaradi nepozabnih uspešnic Smijem se, Bye Bye Baby Bye, Na plaži in Tamo gdje je sve po mom. Odlikuje jo izjemen glas, a tudi čudovita mirna energija.

Jinx je ena od redkih skupin, ki deluje že več kot 20 let. Kako vam je to uspelo?

Smo ena od redkih skupin, ki ji je uspelo živeti od glasbe. Glasba je naš primarni posel. Včasih je bolje, drugič pa slabše. Ohranja nas to, da ves čas živimo od tega. Dokler smo uspešni in nas občinstvo želi poslušati, je to motivacija za nadaljnje delo. Zagotovo pa so nam pomagale tudi pesmi, ki so se obdržale skozi leta, nekatere so postale celo zimzelene. Kadarkoli jih igramo, so izjemno dobro sprejete.

Kako se motivirate za izvajanje pesmi, ki ste jih igrali že velikokrat?

Pomaga nam občinstvo, ki sodeluje pri ustvarjanju pravega vzdušja s pozitivno energijo. Kar se pesmi tiče, pa se moj odnos do njih spreminja, tako kot se spremin­jam tudi jaz skozi leta. Pesmi vedno podoživ­ljam na novo. Kot interpret moraš spremeniti svoj pogled na pesem, ki ni vedno enak. Pri 25 letih namreč pesem drugače doživljaš kot po 40. letu.

Avtor pesmi, ki jih izvajate, je kitarist Coco Mosquito. Kako težko se je vživeti v pesem, ki jo napiše moški?

Nobena oblika umetnosti ne bi smela biti določena s spolom. Naše pesmi niso zapisane v ženskem spolu, ker Coco ni ženska. In ustreza mi, da se lahko poigravam s temami, ki niso nujno ženske. Nekatere naše pesmi so intimne in se lahko z njimi bolj poistovetim kot ženska, vendar to ni bistvenega pomena. Pomembno je, da je pesem dobra. Tema pesmi ni pomembna.

Omenili ste, da se preživljate z glasbo. Je težko živeti od glasbe na Hrvaškem?

Čeprav smo uveljavljena skupina, nam ni najlažje. Zaslužimo normalno, povprečno plačo in nismo bogati. Ukvarjamo se tudi z drugimi stvarmi, vendar je glasba naša osnova. Srečna sem, da lahko živimo od glasbe, predvsem dandanes, ko je to precej težje, kot je bilo pred 15 leti.

Poleg glasbe se ukvarjate tudi z likovno umetnostjo. Koliko časa namenite likovnemu ustvarjanju?

Precej. Delovni teden imam povsem zaseden, saj vodim dve likovni delavnici. Ena je namen­jena osebam, ki imajo težave v intelektualnem razvoju, druga pa otrokom. Poleg tega pa slikam, ustvarjam nakit in vadim z bendom. Našla sem način, da si zapolnim teden. Sem namreč zelo aktivna. Rada imam izzive in življenje sem si uredila tako, da jih zmorem izpeljati. To me izpolnjuje.

Tudi vaš mož, pevec skupine Pips, Chips & Videoclips, je glasbenik. Vam je lažje, ker imate ob sebi partnerja, ki se prav tako ukvarja z glasbo?

To je sijajno, ker ne glede na to, da sva si zelo različna, lahko razumeva ustvarjalne metode drug drugega. Veliko se lahko pogovarjava o tem. Odlično je, ker razumeva, kaj vse zahteva najin posel. Pogosto sva na poti zaradi koncertov in imava dinamičen urnik, zato morava biti zelo dobro organizirana. Lepo je imeti partnerja, ki razume tvoje delo.

Zanimivo naključje je, da imata oba z možem rojstni dan 2. julija. Vedno praznujeta skupaj?

Da, razen če nastopava. Običajno ima vsaj eden od naju nastop na tisti dan, zato prirediva zabavo, ko najdeva prost vikend ali dan, kar je julija precej težko, ker je takrat največ nastopov.

V nekem obdobju skupina Jinx ni delovala. Kako vam je po premoru uspelo ohraniti oziroma celo nadgraditi kakovost glasbenega ustvarjanja?

Po daljšem premoru smo se odločili, da bomo skupaj igrali šele, ko bomo imeli dober material. Nismo želeli javno govoriti o tem, da smo se spet združili, ker morda ne bi bili dobri in ne bi bilo nič od vnovične združitve. Želeli smo odkriti, ali lahko gremo korak dlje, in to nam je uspelo. Naredili smo premik, ki je bil zahteven, ampak v glasbenem smislu smo dosegli, kar smo si želeli, čeprav smo si zadali precej težje naloge. Ni bilo preprosto, ampak pomembno je, da stvari izpelješ do konca, če verjameš vanje. Kritiki so nas dobro sprejeli, prav tako pa tudi občinstvo.

Jinx

Ste kdaj želeli, da bi sami pisali besedila pesmi?

Ne, nikakor. Besede niso moj medij in moje področje. Želja po pisanju besedil se ni nikdar pojavila pri meni, niti me to pretirano ne zanima. Nimam težav s tem, da bi nekaj napisala v svobodni obliki, vendar je izjemno težko pisati besedila za pop pesmi. Umetnost je napisati besedilo, ki ni pretenciozno, patetično ali neumno in obenem dobro zveni.

Če odmislimo premor, ste skupaj več let kot nekateri poročeni pari. Je pomembno, da imate med sabo prijateljske odnose?

Zelo smo si različni in pogosto se sprašujem, ali bi se sploh našli, če ne bi bili v bendu. Imamo različne interese, naš skupni interes pa je bend. Naši odnosi so podobni družinskim odnosom, kjer vsak želi doseči svoje, ampak nas nekaj povezuje. V našem primeru je to glasba.

Kako naporno je biti pevka v skupini?

Navadila sem se na to, ker sem tako začela in sem se naučila s tem živeti. Ni vedno preprosto, včasih je naporno zaradi odgovornosti, saj sem jaz tista, ki predstavlja naša besedila. Precej lažje je, če imaš nekoga ob sebi, zato tudi na odru običajno stojim z dvema članoma skupine v ravni liniji, da nisem sama v ospredju.

Nedvomno je k priljubljenosti skupine pripomogla posebna barva vašega glasu. Ste glasbeno izobraženi?

Najprej sem obiskovala glasbeno šolo, kjer sem igrala violončelo, nato pa sem želela prepevati. Obiskovala sem Srednjo umetniško šolo, ki mi je bila všeč, zato sem se pozneje vpisala na likovno akademijo. Ko sem začela prepevati v skupini, pa sem se odločila, da bom obiskovala ure petja, ker me je bilo strah, da bi ostala brez glasu.

Skupina Jinx ne slovi le po edinstveni glasbi, temveč tudi po izdelanem imidžu. Kdo vam pomaga pri tem?

Alan Hranitelj, ki je čudovita oseba in izjemen talent. Zelo smo hvaležni, da nam je vedno pomagal pri usklajevanju oblačil, saj se fizično in psihično zelo razlikujemo, zato je težko ustvariti celoto, hkrati pa ostati v njej samosvoj. To ni preprosto, zato za pomoč ved­no prosimo profesionalce.

Ob glasbenem in likovnem ustvarjanju ste si ustvarili tudi družino. Kako naporno je združevati materinstvo z glasbeno kariero?

Najtežje je bilo, ko je bil otrok majhen. Takrat sem vodila televizijsko oddajo, kar je bilo precej naporno. Imela sem varuško, ki mi je pomagala pri varstvu otroka. Dobro se znajdem v stresnih okoliščinah in dolgočasja si ne smem privoščiti. Nisem tip osebe, ki bi užival v ležanju pod drevesom na vrtu, ampak raje delam na vrtu. Sprošča me tudi izdelovanje nakita. Ne znam se sprostiti, ne da ne bi nekaj počela. Rada pa spim.

Kar najbrž dobro vpliva na glas, kajne?

Da, ker je glas zelo občutljiv za utrujenost, zato pred koncertom ne delam, ampak se sprostim.

Kako doživljate koncerte?

Koncert je ritual, posebna oblika zdravljenja in sproščanja, predvsem za občinstvo, ki uživa, pa tudi za nas, kadar se premešajo energije. Med koncertom želiš ljudem nekaj podariti, in ko to dobijo, ti vrnejo posebno energijo. To je lep proces. Pevec Nick Cave je dejal, da se med koncertom transformira in resnično je koncert oblika transformacije. Med koncertom si druga oseba. In želim si, da bi imeli še veliko koncertov. 

Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: Mare Milin

28. junij 2017 Trači › Tuji trači foto: Mare Milin
Jana

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Jana

Naročite se na revijo Jana:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Čarovnija okusa

Letna naročnina (12 izvodov)

Cena s popustom: 28,70 €

REDNA CENA: 35,88 €

NAROČITE ZDAJ

Nova

Polletna naročnina (26 izvodov)

Cena s popustom: 41,39 €

REDNA CENA: 51,74 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri