Pred časom smo se povabili na obisk k izjemnemu glasbeniku Goranu Bregoviću, članu skupine Bijelo dugme, ki si je s samostojno kariero utrl pot po vsem svetu. Medtem ko smo občudovali njegovo vilo na beograjskem Senjaku, pa nam je 'Brega' zaupal, da ima v lasti kar nekaj hiš in stanovanj, med drugim tudi v Parizu, kjer živi njegova družina.
Na francosko prestolnico ga vežejo pisani spomini, pred leti, ko je bil star nekaj več kot 20 let, se je ustalil v Parizu. Dolgo je namreč ustvarjal v Londonu, saj nikjer drugje ni imel možnosti uporabe studia, pozneje pa se je preselil v mesto ljubezni, ki ga je popolnoma začaralo.
"Umetnost Pariza je umetnost tujcev. Težko je najti umetnika, ki ne bi šel skozi Pariz," nam pojasni Bregović, ki odlično govori francosko. Njegova hči je nekoč dejala, da se je sicer privadila na francosko kulturo in običaje, vendar pa je v njihovem domu vedno vladal balkanski duh.
Priljubljenemu glasbeniku je uspelo ohraniti obe plati svojega življenja, kar je mogoče opaziti tudi v njegovi pisani glasbi, mešanici vseh mogočih kultur, zvokov. "Veš, kakšen je Pariz. Tam sem imel prijatelje kot v Sarajevu. Arabce, ki so popazili na cvetje v stanovanju, kadar sem šel na morje. Vsi mislijo, da je Pariz mesto, kjer nikogar ne zanimajo drugi," mi pojasni in nadaljuje: "Če si umetnik, tujec, je Pariz prvo mesto, ki ti pade na misel. Ima dolgo tradicijo sprejemanja tujcev, ruskih piscev, španskih slikarjev, političnih beguncev ... To je mesto, kamor se beži. Preostanek Evrope se šele danes uči to, kar Pariz zna že dolgo časa. Kultura tujcev je lahko tudi tvoj kultura. V Nemčiji si lahko fizični delavec ali lopov, ne umetnik." Vprašam ga, ali je v Parizu že tako domač, da ima svojo najljubšo restavracijo, kjer ga radi pozdravljajo z odrtimi rokami, kjer ima že svojo mizo.
"Povedal vam bom nekaj, kar ne zveni nič kaj glamurozno. V Parizu imajo najboljši kebab na svetu. Kupim kebab, zavit v papir, pivo ... potem se usedemo v park in jemo. Če bomo nekoč skupaj v Parizu, potem te odpeljem tja. Vse prijatelje vodim tja," mi odgovori z nasmeškom na ustnicah, tako preprosto, tako nepredstavljivo. Veliki umetnik, čigar dom je svet.
Večji del leta preživi na poti, na koncertih, zato bi le s težavo določili, kje je v resnici njegov dom. "Pravijo, da je dom tam, kjer imaš v avgustu zimsko kapo in v decembru kopalke," se nam nasmeje in nadaljuje: "Je tako?! Sam bi težko kaj takšnega rekel. Na tem svetu je veliko mest, kjer bi lahko živel, pa vendar. Če sem iskren, država, v kateri sem se rodil, je razpadla, zato nimam občutka, da komu tako močno pripadam." Če pa bi že moral izbrati mesto, kjer se počuti kot doma, bi bilo to brez dvoma njegovo ljubljeno Sarajevo. Kot pravi Sarajevčan, je močno navezan na mesto, ki je bilo med vojno močno ranjeno: "Jaz sem Sarajlija, Sarajevčan. Če obstaja sidro, potem sem to jaz, Sarajevo je globoko zakoreninjeno v mojem srcu."
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
