Ob misli na nogometaša številni pomislijo na zvezdnike, obkrožene s številnimi lepimi dekleti in hitrimi avtomobili, vendar ni vedno tako. Nekdanji hrvaški reprezentant Davor Vugrinec je namreč kopačke pred leti zamenjal za umetniška dela hrvaških slikarskih in kiparskih mojstrov, njegova izjemna zbirka pa bo do začetka pomladi razstavljena v ljubljanski Narodni galeriji.
"Stereotipov o igralcih nogometa je veliko, vendar lahko s takšnimi dejanji pokažemo, da obstaja tudi druga stran, o kateri javnost morda ni ozaveščena. Vsak v prostem času rad počne še kaj drugega, nekateri ga preživijo z video igricami, drugi pa s knjigo. Sam sem se pred dvema desetletjema začel ukvarjati z zbirateljstvom, to me je popolnoma zasvojilo," je povedal Davor Vugrinec, ki se je tudi sam v karieri spopadal s številnimi predsodki, vendar pa je že takrat med nogometnimi pripravami raje kot televizijski daljinec v roke prijel odlično čtivo. Vsak prosti trenutek je tako izkoristil za nekaj, kar ga je umirilo, in branje mu je v stresnem vsakdanjiku predstavljalo nekakšno meditacijo, vedno pa je želel odkriti še kaj več. Njegova ljubezen do zbirateljstva umetniških del se je rodila leta 1997.
"Izobraževal sem se in vsak dan izvedel kaj novega. V glavi mi je enostavno nekaj kliknilo. So stvari, ki jih moramo preprosto zaznati sami, se jih naučiti, da bi lahko spoznali več. Tako je bilo z zbirateljstvom, želel sem vedeti vedno več. Ko enkrat vstopite v svet zbiranja tako izjemnih predmetov, je skorajda nemogoče, da s tem prenehate. Je kot nekakšna droga, ki vas popolnoma zasvoji," prizna nekdanji nogometaš, ki je sicer že v otroštvu sanjal o takšnem poslanstvu, vendar pa je v tistih letih zbiral le male sličice. Z leti se je resneje lotil zbirateljstva umetnin in se temu posvetil z vsem srcem. Tako je kupil svojo prvo sliko, ki je že takrat požela veliko navdušenja in občudovanja preostalih zbirateljev ter prijateljev. Nekateri so jo želeli že takoj odkupiti, saj so umetnine naložba za vse življenje.
"Takrat sem začel zbirati najboljša dela hrvaških avtorjev. Danes to ni več le moj hobi ali strast, temveč je sčasoma postalo tudi življenje, 24 ur na dan," pove Davor in ob tem doda, da je najtežje pri vsem skupaj kupiti pravo ter najkvalitetnejšo sliko. Želi si namreč imeti le najboljša dela, ki so nastala med vrhuncem avtorjevega ustvarjanja. "Ne sprejmem nič manj kot samo najboljše," poudari z resnim izrazom na obrazu. Na začetku je bilo seveda težko, sčasoma pa je napredoval in z dodatnim znanjem prešel tudi to. Danes mu pri tem pomaga soproga Petra, ki je kustosinja v zagrebški Galeriji Klovićevi dvori.
"Večji del zbirke je nastal, ko se s soprogo še niti nisva poznala. Tudi danes je končna odločitev še vedno moja, saj sam ustvarjam svojo zbirko. Na Hrvaškem je to nekakšna tradicija, hrvaška moderna je nekaj najboljšega. Vsi zbiratelji se ukvarjajo s tem področjem, to so vendarle temelji hrvaškega slikarstva. Vendar pa se moja zbirka ne končuje tu, temveč ima tudi nadaljevanje v abstraktni umetnosti. To je drugi del, ki ga bom predstavil ob kakšni naslednji priložnosti," pojasni, saj je zbiranje umetnin strast, ki vendarle nima konca. Prav zato ga ob razstavi nekaterih del njegove zbirke v Narodni galeriji prevzame prav poseben ponos. Občutki so zato izjemni, saj te slike običajno hrani v depoju. Prav to ga izpopolnjuje, zato uživa v njihovi družbi, ki mu daje veliko zadovoljstva.
"Vse te slike so moji otroci, vsaka ima svojo zgodbo. Nekatere je bilo zelo težko dobiti, zato so mi še toliko ljubše, spet druge so prišle popolnoma po naključju," pove sentimentalno ter se ob tem spomni številnih težav, na katere je v tem času naletel. Za dobro umetnino je namreč pripravljen narediti prav vse.
"Pripravljen sem bedeti vso noč! Mislim, da v 20 letih nisem izgubil niti ene slike, ki sem jo želel imeti v zbirki. Postopek ni enostaven, vendar sem danes srečen, da lahko to rečem. Imam vse, ki sem si jih zaželel," ponosno poudari in se ob vprašanju o nadaljnjih nakupih le skrivnostno nasmehne. Neprestano namreč razmišlja o naslednjih umetninah, s katerimi bo dopolnil zbirko, vendar te ostajajo skrivnost.
"Tudi moja nekdanja soproga ni nikdar vedela, katero delo bo naslednje. Zbirateljstvo je igra, kjer so meje med poštenim in nepoštenim skorajda zabrisane. Zato morate biti pripravljeni na vse. To je, kot bi trener na nogometni tekmi razkril svojo taktiko," pojasni v smehu in ob tem uporabi še nekaj nogometnega žargona. Svojo ljubezen do umetnosti zdaj poskuša prenesti tudi na otroke, vendar pa so ti še malce premladi. Prav zato z ženo izkoristita vsak trenutek za nekaj umetniškega izobraževanja.
"Združujemo tako umetnost kot šport, čeprav je slednje v ozadju. Bilo bi dobro, da bi se vsaj eden izmed otrok usmeril v umetnost. Tudi med družinskimi izleti se radi odpravimo v galerije, če pa je le mogoče, greva kar sama, saj se otroci po določenem času začnejo dolgočasiti. Za dobro razstavo bomo prevozili kar nekaj kilometrov, ravno zadnjič smo se odpravili na izlet v Cetinje," nam je zaupala Petra, ki s svojim znanjem veliko prispeva k soprogovi umetniški zbirki.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
