Barviti in slastni koktajli bodo nepogrešljiv modni dodatek tudi v letošnjih poletnih dneh, zato sem se ob najboljših tudi sama potopila v ta omamni svet. Davide Fornasiera je svetovno priznan barman, ki je izkušnje pridobival po vsem svetu.
O svojem poklicu pripoveduje z iskrico v očeh, sogovornika pa že po nekaj minutah navduši tudi s strastjo do dela, ki jo je mogoče opaziti le pri redkih. Barman je po njegovem namreč svojevrsten umetnik, čigar glavni namen je osrečiti gosta.
Story: O vašem impresivnem življenjepisu mi je znano marsikaj, pa vendar začnimo na začetku. Kako se je začela vaša ljubezen do barmanstva?
Uh, daleč stran od barskega pulta. (smeh) Pred leti sem namreč študiral strojništvo, postopoma pa sem se začel zavedati, da kljub ljubezni do smeri študija nisem namenjen za to delo. Nisem namreč želel sedeti za mizo in ves dan ždeti za računalnikom. Med študijem sem opravljal priložnostno delo v restavracijah, tako da sem se po temeljitem premisleku odločil za veliko spremembo.
Kupil sem letalsko karto za Avstralijo in si uredil vizum. Plačal sem dve nočitvi v hotelu, prispel sem v soboto zvečer, v ponedeljek zjutraj sem že imel službo. Že v prvem lokalu so me zaposlili! Zaljubil sem se v svoje delo, in ko sem se vrnil v Italijo, sem se želel še poglobiti v poklic barmana - veliko je stvari, ki se jih naučiš s prakso, marsikaj pa tudi iz knjig. Pridružil sem se izobraževalni šoli Planet One, ki je druga najstarejša barmanska šola v Italiji, sicer pa izvira iz Amerike. Šola je bila na drugi strani oceana ustanovljena po navdihu filma Koktajl in raznovrstnih vragolij, s katerimi je Tom Cruise začaral goste. Sčasoma sem se tudi sam izšolal za učitelja in poučujem barmanstvo v Planet One, ki je tesno povezano s Camparijem. Vse ostalo je zgodovina ...
Story: Če se ne motim, je vaša mati Irka, oče pa Italijan.
Ja, tako je. (smeh) Zanimiva kombinacija, se strinjam, moja mama je bila učiteljica, oče zdravnik. Odraščal sem v Italiji, vendar sem svoja poletja preživljal na Irskem. Obe državi slovita po dolgoletni zgodovini v svetu pijač, tako da mi je bil poklic očitno usojen.
Story: Katera pa je po vašem mnenju najboljša stran barmanskega poklica?
Veliko jih je, kar je tudi razlog, zakaj sem izbral tovrsten poklic. Ves čas sem v stiku z ljudmi, ne le starimi, temveč predvsem novimi. Vsak dan se razlikuje od drugega, saj ves čas spoznavaš nove sogovornike. Ni veliko ljudi, ki lahko združujejo svojo strast z delom. Svoje delo opravljam zaradi velike ljubezni, ki jo gojim do njega, sicer se zagotovo ne bi ukvarjal z barmanstvom. Če do svojega poklica gojiš strast, se bo tudi tvoja stranka zaljubila v koktajl. To je najboljša služba na svetu!
Story: Zakaj pa ste se zaljubili v svoje delo? Kaj vas še posebej privlači?
Verjetno predvsem odziv ljudi, tako gostov v baru kot učencev. Misel, da s svojim delom inspiriram učence ter spravljam stranke za točilnim pultom v dobro voljo. Prav zaradi teh dejavnikov sem vsak dan znova hvaležen za svojo službo.
Story: Kaj takšnega zahteva tudi primeren karakter.
Res je, vendar v tem primeru barmanstvo ni poklic zate. Tu ni prostora za sramežljivost ali klepetavost, saj moraš poiskati pravo empatijo s stranko. Prav to ti mora biti velik izziv. Sam nisem najbolj odprt, morda sem po osebnosti kar nekoliko sramežljiv, a za točilnim pultom postanem drugačen, saj obožujem svojo službo.
Story: Torej ste za točilnim pultom povsem druga oseba kot sicer?
No, niti ne. Gre bolj za to, da osrečiš stranko, da se ta počuti kot doma. Menim, da barmani na to vse prevečkrat pozabljajo. Danes se vse vrti okrog ustvarjanja koktajlov, številni pa zanemarijo stik s stranko. Mislim, da je to dosti bolj pomembno od pijače. Stranke cenijo odnos, stik, občutek, ki ga ustvariš za pultom. Če ti uspe, se bodo gostje vedno znova vračali. Ne gre za to, da si povsem druga oseba, temveč moraš biti ti, najboljša različica sebe, ki skrbi za počutje gostov.
Story: Potem vendarle ni vse odvisno zgolj od lepo okrašene pijače v vabljivem kozarcu?
Seveda igra veliko vlogo tudi okus, vendar je odnos po mojem mnenju bolj bistven. Če nisi samozavesten v svojem poklicu in dovolj tehnično podkovan, ti nobena zabavna točka ne bo pomagala in nasprotno. Eno z drugim gre z roko v roki.
Story: Tudi barmani ste krvavi pod kožo, zato se tudi sami ne morete izogniti slabemu dnevu. Kako se spopadate s tem?
Moraš se naučiti preživeti tudi to. Stranka v tem primeru ni nič kriva, zato moraš slabe dneve pustiti pred vrati in kljub slabemu razpoloženju poskrbeti za dobro počutje gosta. Ne moreš si privoščiti slabega obnašanja za pultom, sam ne maram barmanov, ki s svojim slabim počutjem tudi spravijo mene v slabo voljo.
Story: Kaj pa čedna dekleta, ki se pojavijo na drugi strani točilnega pulta? Pravijo, da so moški na drugi strani, ki vestno mešajo pijače, še prav posebej privlačni.
Ja, nekakšna kemija. Veliko lažje je osvojiti dekle, če stojiš na drugi strani pulta in ji pripravljaš pijačo, saj privlačiš njeno pozornost. Dosti lažje je tako tudi začeti pogovor, ki kaj hitro lahko postane dosti manj nedolžen. (smeh) Ko enkrat uživaš v stiku z ljudmi, najsi bo lepo dekle ali pa običajna stranka, moraš dati vse od sebe.
Story: Imate morda za dekleta prav posebne trike, s katerimi jih še lažje osvojite?
No, poklic mi omogoča, da pokažem svoje spretnosti. Za točilnim pultom se počutimo dosti bolj samozavestno, zato ni težko osvojiti dekleta. Tako lahko gledamo dekle na drugi strani naravnost v oči, medtem ko kot stranka morda te možnosti nimaš. To je fascinantno! Poleg tega imamo v rokavu številne karte, s katerimi lahko navdušimo dekleta, različne trike, ki jih bodo spravili v dobro voljo.
Story: Prepotovali ste že kar nekaj držav. Kako se odnos do koktajlov razlikuje glede na državo?
Vsaka država ima svoje posebnosti, tako v izbiri pijač kot obnašanju za pultom. Vsak izmed nas ima svoj stil, kljub temu pa je naša služba dosti podobna povsod po svetu. Nekje si pri ustvarjanju dosti bolj omejen, medtem ko imaš v drugih državah prosto pot. Kljub temu pa recept ostaja isti: stranko moraš osrečiti, ne glede na to, kje na svetu si.
Story: Kaj pa koktajl pove o nas samih?
Uh, to je zapleteno vprašanje, saj je marsikaj odvisno tudi od našega razpoloženja. V velikih primerih določen tip osebe pije določene vrste pijačo, vendar izjeme potrjujejo pravilo. Marsikdaj naše razpoloženje izbira koktajl, vsaj pri meni je tako. Imam več različnih koktajlov, med katerimi izbiram, a če bi ti povedal, kateri so, bi si lahko ustvarila predstavo, kakšna oseba sem.
Story: Za konec pa še aktualno poletno vprašanje. Kateri koktajl bo številka ena v poletnih mesecih?
No, to pa se razlikuje od države do države. Nekateri imajo rajši lahke, drugi močnejše pijače. Enim je všeč sladkost, drugim grenkost in kislost. V velikem slogu se vračajo klasični koktajli, ki nikoli niso iz mode. Negroni je ena izmed takšnih! V poletnih mesecih je zelo priljubljen tudi campari tonik, ki je po mojem mnenju najboljša uvertura v pijače campari, ki pa se jih moraš sprva naučiti spoštovati. To je tako kot s kavo. Ko sem bil mlajši, sem običajno pil sladkor s kavo, potem pa sem se odločil, da poskusim brez. Sprva mi ni bilo všeč, sčasoma pa sem se navadil. Danes ne morem več piti niti kave z nekaj zrnci sladkorja. Grenkost je nekaj, kar moraš ceniti. Ko ti enkrat uspe, nikoli več ne boš pomislil na sladkobo.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Jan Čermelj
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
