V tokratnem intervjuju smo se pustili zača rati Andrewu Bassu, iluzionistu, mojstru
pobega, ki ga ne ustavi niti zastekljen bazen, poln vode, niti zvezane roke in številne ključavnice.
Fanta, ki je odraščal v sosednji Italiji, so številni že označili za naslednika slovitega
Houdinija, njegove pobege pa si lahko ogledate v sklopu Iluzionistov, ki marca prihajajo v Ljubljano.
Verjamem, da tega vprašanja ne slišite prvič, pa vendar: ste tokrat prvič obiskali državo na sončni strani Alp? V vlogi iluzionista?
Seveda. Navdušen sem. A to še zdaleč ni moj prvi obisk v Sloveniji. Prvič sem se pri vas ustavil že pred leti, ko sem bil star 19 let, s prijatelji smo se peljali v Budimpešto na
predstavo Davida Copperfielda. Izgubili smo se, a nam je uspelo priti na Madžarsko. Imam pa kar nekaj spominov na Slovenijo, poleg tega sem pri vas preživel kar nekaj
počitnic.
Če sodimo po vaši ljubezni do dobre hrane, je italijansko poreklo zapisano v vaši krvi.
Seveda, sem Italijan od glave do peta. Rojen sem v severni Italiji. V Ameriki živim zadnja štiri leta, saj smo v ZDA pogosto na turneji, tako so postale moj drugi dom. Še vedno
pa izkoristim vsak prosti trenutek, da pobegnem nazaj v Italijo na kratek oddih.
Zaupajte nam, kako mlad fant, rojen v Italiji, postane velika zvezda magije.
Ko sem bil star sedem let, je postalo precej jasno, kaj si v življenju želim početi. Želel sem postati čarovnik, iluzionist, potovati po svetu. Imel sem jasen cilj in vsak dan sem
delal v smeri, da ga uresničim. K mojemu uspehu je prispevalo veliko dejavnikov, a eden izmed njih je zagotovo ta, da se nikoli nisem vdal. Vedno sem verjel v svoje sanje! Kljub številnim oviram, na poti me namreč niso podpirali in so me spodbujali, da se držim študija. Morda so me ti naredili še močnejšega, saj predstavljajo test, ki ga ne zmore vsak opraviti. Če te vsi podpirajo, je prelahko. Kadar so mi govorili, da nečesa ne
zmorem, sem bil še bolj motiviran, da dokažem obratno. Prav zato sem hvaležen tudi tistim, ki me niso podpirali, saj sem tudi po njihovi zaslugi postal to, kar sem. Nikoli
nisem odnehal. Na voljo imamo le eno samo življenje, zakaj ne bi počeli tega, kar imamo radi?
Želite s svojimi nastopi inspirirati ljudi? Risati nasmehe na obraze?
Upam. Po koncu predstav dobivam sporočila staršev, risbe otrok, kar v meni vzbudi čudovite občutke. Od moje predstave lahko nekomu ostane le lep spomin, lahko
pa nekoga resnično navdušim, da sledi svojim sanjam. Ni pomembno, od kod prihajaš, tudi sam prihajam iz majhnega mesta in povsem povprečne družine, danes pa
nastopam na Broadwayu.
Se še spomnite svojega prvega trika?
Se, še danes ga uporabljam. Najprej sem v knjižnici iskal knjige o čarovniških trikih, potem pa mi je oče priskrbel kroglice in posodice za prvi trik. Tistega, ko postaviš kroglico v eno posodico, pokriješ in se pojavi v drugi. To je eden najstarejših trikov v zgodovini. Od takrat naprej sem vadil na tisoče trikov, se pomaknil naprej na Houdinija in pozneje še na bolj zahtevne trike.
Kaj pa je bil najboljši kompliment, ki ste ga doslej prejeli?
Najbolj seksi še živeči čarovnik. Najboljši kompliment? Sporočila po predstavi: “Moj sin je užival v vaši predstavi in še vedno govori o vas.” Ali pa: “Inspirirali ste me, da bolj
verjamem v svoje sanje.” Da lahko nekaj spremeniš, čeprav človeka v resnici nisi spoznal. Ljudje včasih potrebujemo le nekoga, ki nas rahlo potisne. Kaj je lepšega kot to, da sem lahko prav jaz tisti? To so prava sporočila, ki se mi vtisnejo v spomin.
Besedilo: Nika Arsovski
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
