Alen Islamović je nedvomno eden najbolj znanih glasbenih obrazov z območja nekdanje skupne države, saj je znan kot nekdanji pevec zasedb Divlje jagode in Bijelo dugme.
A medtem ko je bil priljubljeni glasbenik na glasbenih odrih precej poskočen in drzen, je bil v šolskem obdobju, sploh pa v prvem razredu, precej sramežljiv dečko, poleg tega pa je bil še bolj navezan na svojo mamo.
"Leta 1964 sem stopil v prvi razred osnovne šole Strahinje Radetića v središču Bihaća v Bosni in Hercegovini. Že nekaj dni prej mi je mama likala srajco in hlače ter kupila nove čevlje. Tudi torba je prispela in en kup knjig, zvezkov in nešteto barvic. Prvi dan šole me je spremljala mama in celo pot do šole sem jo zasliševal, kako bom tam ostal brez nje. Tarnal sem, da nikogar ne poznam, da ne vem, kaj bi tam počel, zanimalo me je, koliko časa bom moral biti tam. Zelo me je bilo strah neznanega, kar me je v šoli čakalo. Učiteljica nas je na šolskem dvorišču postavila v vrsto, jaz pa se kar nisem mogel odtrgati od mame. Kot klop sem se držal za njeno krilo in roko. Nekako me je spravila v razred. Zraven mene se je usedla sošolka. Šele takrat sem začutil pravo stisko. Učiteljica nam je nekaj pripovedovala, vendar je nisem slišal, kaj šele da bi si kaj zapomnil. Mama je končno zapustila razred in ostali smo sami. Skoraj sem se zadušil od groze. Nekako sem preživel prvo šolsko uro in komaj čakal na odmor. Takrat sem zagrabil torbo in jo ucvrl domov. Na pragu hiše sem jokal in vpil mami, da ne želim v šolo. Tudi naslednji dan me je v šolo spremljala mama. Učiteljica pa me je 'kupila' z bomboni in čokoladami. Vse skupaj je pomirila in razložila, da je takih stisk prvošolčkov vajena in da nisem nobena izjema," je ganljivo zgodbo povedal Alen.
Besedilo: A. M./R. M. // Fotografija: Sašo Radej
