S poljubom in z roko v roki sta pozdravila glas ljudstva in položaj prvega državnega para. Po standardih nekaterih nezvestih francoskih predsednikov zagotovo spletata eno najbolj uravnoteženih romanc, pa čeprav je ta nenavadna in izstopajoča iz okvirjev francoske tradicije. Ljubezenska pripoved o Emmanuelu in Brigitte je privlačnejša od pravljične in velja kot dokaz, da ljubezen nima meja.
Francija. Že po izročilu pojem ljubezni in romantike, dežela, v kateri ljudje nasploh radi zajemajo življenje z veliko žlico. "Vedno ob meni, in kar je najpomembnejše – brez nje ne bi bil danes tak, kakršen sem," se ji je pred očmi svetovne javnosti zahvalil v trenutku, ko so ga okronali za novega francoskega predsednika.
Njena družina, dinastija Trogneux, še danes slovi kot priznana slaščičarska družina v Amiensu, mestecu na severu Francije. Naključje ali ne, zdaj so specializirani za slaščice makrone (macarons), pa čeprav je njen odnos s šarmantnim gospodičem sprva več kot odobravanja požel škandaloznih zgražanj. Spomin nanje še danes hranijo lokalni novinarji – njuno poznanstvo namreč sega v čas Emmanuelovega šolanja na zasebni katoliški šoli oziroma jezuitskem inštitutu La Providence, kjer je kot učenec zdajšnje gospe Macron bil hkrati tudi sošolec Laurence, ene izmed njenih hčera.
Brigitte opisujejo kot ekstrovertirano, že takrat svetlolaso učiteljico drame, v slogu znamenite francoske aktivistke Brigitte Bardot. On pa je bil 15-letni mulec, v katerem je tlelo zanimanje za popolnoma drugačne stvari, kot so zanimale njegove vrstnike. Že zelo zgodaj je začutil povezanost z vonjem po platnicah in papirju, mikali so ga spisi francoskih literarnih velikanov, kot je André Gide.
Romanco je pravzaprav spodbudila Laurence, ko je nekega dne prišla iz šole, navdušena nad raznovrstnimi talenti "fanta, ki je vedel vse o vsem", prva iskrica pa je med današnjim prvim francoskim parom preskočila na šolskem odru, kjer je rosno mlad Emmanuel zaigral v igri češkega pisatelja Milana Kundera Jakob in njegov gospodar.
Bil je poln zagona in idej, želel je pokazati več kot drugi in po tem je izstopal – brez dlake na jeziku je že takrat mamo treh otrok prosil, ali bi bila pripravljena z njim obnoviti De Filippove igre The Art of Comedy, znova napisati igralske prizore in ji dodati 15 novih vlog. Njuna srečanja, zgolj v šolske namene, so potekala vsak petek ob koncu pouka in še zdaleč niso zbujala sumov (francoski zakon sicer odobrava romantično razmerje šele po 18. letu, če ima ena oseba avtoriteto nad drugo).
"Počasi sem ga vzljubila. Očarala me je njegova inteligenca, katere globine še zdaj nisem povsem odkrila," je pozneje priznala Brigitte. "Čutila sem, da podlegam njegovim čarom. In pri njem ni bilo nič drugače." Bila je skorajda nemogoča, ta ljubezen na prvi pogled, a bilo ji je usojeno premagati vse – tudi razdaljo – ko je Emmanuel zapustil Amiens in odšel v Pariz v želji po izobrazbi.
V elitno gimnazijo Henrija IV. ga je napotila starejša izbranka, češ da jo mora zapustiti, da bi izpolnil svoje potenciale. "Pri 17 letih mi je dejal, da se bova poročila. Karkoli že bo," pripoveduje življenjsko izpoved zdaj 64-letna gospa Macron. Oktobra 2007, 21 mesecev za tem, je, tako pravi, zmagala ljubezen. Z možem, bankirjem Andreem Louisom Auziereom je vložila ločitvene papirje in dahnila usodni da Emmanuelu Macronu. Slovesnost je gostilo manjše mestece Le Touquet, zdaj tudi domači kraj njunega doma: "S poroko bova utišala ljudi," je takrat dejal danes 39-letni in hkrati najmlajši predsednik v zgodovini Francije.
Kariera ni bila in nikoli ne bo ovira, da bi soproga stopila v senco njegovega uspeha, pravi sam. "Brigitte ne bo nikoli za mano," je javnosti dejal še pred volilnim razpletom: "Če bom izvoljen – pardon, če bova izvoljena – bo ona tukaj, ob meni, s položajem in vlogo, ki si jo zasluži."
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
